Zimski športi

Mislili so, da je konec

Barbara Kavčič/M.J.
20. 1. 2014, 13.53
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Senad Zaimović je bil te dni od najbolj, če ne celo najbolj srečen človek v BiH. »Njegov« hokej je v Sarajevu zaživel v taki meri, kot si lahko samo želi in sanja. Že na odprtju se je neštetokrat zahvalil vsem, ki so Sarajevo Ice Fest organizirali, v prihodnje pa v tem okolju pričakuje nadaljnjo oživitev najhitrejše ekipne športne panoge na svetu.

Grega Wernig

»Samo ne z zahtevnimi vprašanji prosim. Take za tri, ne za pet,« se je zasmejal Zaimović, ko smo ga pocukali za rokav z vprašanjem, kje v Zetri se nahaja olimpijski muzej. Ko nas je pet minut pozneje peljal tja in ko smo ugotovili, da je zaprt, je sledilo povabilo na pijačo, kjer se je bosansko-hercegovski poslovnež razgovoril.

Da bi obudili hokej v pravem pomenu, v BiH najprej potrebujejo ledeno ploskev, ki bo »obstajala« več kot dva meseca na leto. V Zetri jo bodo obdržali, če bo vse po sreči, do sredine marca. »Neki Kuvajtčani se zanimajo za led, da bi prišli trenirat sem,« se je svojim besedam še sam malo začudil. Trenutno v Sarajevu delujeta dva kanadska trenerja, ki veliko delata, na zvezi vedo, da brez pomoči ne bodo naredili niti enega koraka k napredku. »Kanadčani plačajo vse, samo za nastanitev moramo poskrbeti. Prav tako nam oni donirajo vso opremo. Največje vprašanje, ki si ga trenutno zastavljam, je, kako bi naš hokej napredoval, če bi imeli led na voljo vsako leto po deset mesecev,« je pripovedoval gostobesedni Zaimović.

Ne strinja se s strategijo, ki jo je prevzel Medveščak, to je s kupovanjem tujcev ter zanemarjanjem domačih hokejistov. »Vsak lahko kupi 15 Kanadčanov,« je z rameni skomignil Zaimović, ki je pred leti živel v Sloveniji, se s Slovenko tudi poročil, pri nas še zdaj veliko posluje in pravi, da Slovenijo pozna kot svoj žep.

Vse mesto, prijatelji, politiki, veljaki, vsi so mislili, da gre za neumnost hokejskega zanesenjaka, ki misli, da lahko hokej spremeni svet. Zdaj hočejo vsi biti del te zgodbe.

Ena glavnih težav, ki jo vidi pri razvoju hokeja v BiH, je, da vsi trdijo, da je to šport bogatih držav. A pravi, da je vseeno še posebej v Sarajevu interes velik. Kako velik, bi šele spoznali, če bi, kot že rečeno, led imeli na voljo več kot le dva meseca. »Težava je, da otroke, ki želijo igrati in nimajo kje igrati, izgubimo, ker gredo trenirat kaj drugega. Zadnje čase smo se znašli in imamo šolo in-line hokeja in jih s tem lahko zadržimo. Imamo nekaj ledenih ploskev, a to so baloni brez tribun ali pa stojijo pred blagovnicami, skromno. Če bi imeli malo dvorano s kakšnimi 500 sedeži, bi bilo odlično,« je nadaljeval naš sogovornik. »Imamo okoli 80, 90 otrok starih od osem do 12 let, na tiste, ki imajo 14 let, računamo, da bodo igrali na zimskih OI mladih leta 2017, ki jih bomo gostili,« je o mladinskem pogonu govoril predsednik hokejske zveze.

Dotaknili smo se tudi njihove reprezentance, ki se bo kmalu v kvalifikacijski skupini borila za vstop v skupino B v tretji diviziji. »Z vsemi je praktično isto. Od nogometne do hokejske,« je začel. »Naši reprezentanti so BiH zapustili kot otroci, drugje odraščali, bili deležni boljšega sistema. Vseeno vsi hočejo igrati za BiH, veliko pa jih sploh ne govori našega jezika. V hokeju imamo recimo pet ali šest fantov, ki igrajo hokej na univerzah v Kanadi, na Švedskem.«

Navdušenja nad Ice Festom, projektom, ki ga je sprejel z odprtimi rokami, ni skrival. Ko smo ga vprašali, koliko ljudi je bilo v petek prvič na hokejski tekmi, se je zasmejal. »Desetina ljudi je po drugi tretjini zapustila Zetro, ker so mislili, da je tekme konec. Prvi in drugi polčas, tega so vajeni. Niso vedeli, ker je edino, kar gledajo, nogomet. Če jih vprašate, koliko tretjin je v hokeju, vam bodo dejali, dve,« je v gromkem smehu realnost razkril Zaimović.

Kaj pa Sarajevu pomeni tak dogodek, kot je bil ta? »Prvič po 20 letih smo prišli iz ilegale. Vse mesto, prijatelji, politiki, veljaki, vsi so mislili, da je to neumnost hokejskega zanesenjaka, ki misli, da lahko hokej spremeni svet. Po tem dogodku so vsi, ki so govorili, da hokej ne zanima nikogar, saj je država v stanju, ko si ljudje še hrane ne morejo kupiti, zdaj spremenili mnenje in kar naenkrat želijo biti del te uspešne zgodbe,« je pojasnil naš sogovornik, ki je zelo vesel, da je Matjaž Sekelj poleti dobil to idejo. Po mnogih pogovorih je to 22. decembra potrdila liga EBEL, potem pa se je začelo lobiranje. »Ko je prvič prišla inšpekcija, smo se samo gledali. Zamenjati je bilo treba ogrado, pleksi steklo je bilo predebelo. Naše je bilo debelo dva centimetra, mora pa biti pol centimetra. Nismo imeli niti čistilca ledu. No, imeli smo ga, a nihče ga ni več let prižgal,« se je v smehu za glavo držal Zaimović. »Nismo imeli nikakršnih izkušenj, z Ice Festom smo jih dobili veliko,« je hvaležno zaključil simpatični gospod, ki je priznal, da je nekdaj igral hokej, vendar bil tako slab, da so ga razglasili za najmanj koristnega igralca tekme.