Ostali športi

Armstrong: "Šefi so mi pomagali goljufati."

jz
22. 11. 2013, 10.27
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

V zadnjem času v javnost curljajo intervjuji z nekdanjim sedemkratnim zmagovalcem največje kolesarske dirke na svetu, dirke Po Franciji, ki so mu po priznanju, da je bil dopingiran, seveda vzeli vse zmage.

Reuters

V zadnjem pogovoru za angleški Daily Mail je neposredno obtožil nekdanjega predsednika mednarodne kolesarske zveze Heina Verbruggna, da je vedel in celo prikril Lanceovo povezanost z nedovoljenimi poživili.

Po desetih letih se je na Floridi Lance srečal z Emmo O'Reilly, nekdanjo maserko ekipe US Postal, ki je skrbela posebej zanj. Ona je bila tista, ki je odgovornim prva povedala, kaj se je dogajalo v ameriški kolesarski ekipi, Lance jo je potem označil za pijanko in prostitutko. Armstrong je dolgo zanikal pričevanja O'Reillyjeve, toda ob priznanju v sloviti pogovorni oddaji Oprah Winfrey je šel kljub temu še korak dlje.

O'Reillyjeva je že ob prvem pričevanju govorila, da se doping v kolesarstvu ne dogaja samo znotraj ene ali dveh ekip, ampak da je del večje zarote, ki sega do vrhov mednarodne zveze. In ko sta se Emma in Lance srečala, je Teksašan končno izustil, da je bil nekdanji predsednik mednarodne zveze Hein Verbruggen osrednja figura in najbolj odgovoren, da je lahko med aktivno kariero pobegnil pred kaznijo in razkritjem.

Seveda je Armstrong to razkritje obrnil tudi sebi v prid, saj si želi, da bi mu v zameno, da bi sodeloval z mednarodno kolesarsko zvezo pri razkrivanju nečednosti, dosmrtno prepoved delovanja v športu spremenili v osemletno prepoved.

V pogovoru Armstrong trdi, da je nekdanji predsednik UCI vedel za njegovo zlorabo dopinga in da ga je spodbujal, da je prikrival uporabo nedovoljenih poživil. Povedal je še, da je bil Verbruggen sostorilec pri goljufiji, saj naj bi vedel, da je bil Lance leta 1999 na Touru pozitiven na dopinškem testu, a mu je kljub temu dovolil, da dirka naprej.

Armstrong je razkril tudi, da so mu zdravniki iz ekipe US Postal pisali recepte za nazaj, da se je tako izognil kazni. Seveda je to, kar je povedal Lance, v nasprotju s tem, kar je trdil Verbruggen še januarja letos, novi predsednik UCI, Anglež Brian Cookson, pa je že ustanovil neodvisno komisijo, ki naj bi vse skupaj raziskala.

»Neumno bi bilo ščititi odgovorne ljudi po tem, kar so mi storili. Ne branim jih in jih ne bom branil. Do njih ne čutim nobene lojalnosti. Ne bom lagal, da bi ščitil te ljudi. Sovražim jih. Vrgli so me pod avtobus in z njimi sem opravil,« je dejal Armstrong.

Verbruggen se je na začetku meseca poslavljal od mednarodne kolesarske zveze kot častni podpredsednik in ob slovesu oddal tudi pismo, v katerem se je branil: 'Nikoli nisem delal nepravilno in moja vest je čista. Če pogledamo tudi z drugega zornega kota, priznam, da bi lahko kakšno stvar naredil drugače, nikakor pa ne sprejemam, da bi bila moja poštenost kakorkoli vprašljiva.'

Verbruggen je tudi februarja poslal pismo petnajstim pomembnim članom olimpijskega gibanja, v katerem je napadal mednarodno protidopinško agencijo in zanikal, da bi bil kakorkoli vpleten v prikrivanje tega, da je bil Armstrong dopingiran: 'Večkrat sem bil obtožen, da UCI v času, ko sem bil predsednik, ni imela prave protidopinške politike in da je UCI z menoj vred, posebej pri Lanceu Armstrongu, prikrivala pozitivne dopinške teste. Prikrivanja nikoli ni bilo. Ne samo da to nikoli ni bilo dovoljeno, ampak nikoli ni bilo ničesar, kar bi morali prikrivati. Niti Armstrong niti njegovi sotekmovalci nikoli niso bili testirani pozitivno.'

Septembra je na svetlo prišla še ena obtožba na račun Verbruggna in tudi njegovega naslednika Pata McQuaida, in to kar na 54 straneh, ki ju bremeni korupcije. Leta 2012 naj bi prejemala podkupnino od lastnikov kolesarskih ekip, zapisano naj bi bilo tudi to, da sta manipulirala z dopinškimi izvidi Armstronga in tudi Alberta Contadorja leta 2010.

Verbruggen je bil leta 2008, ko je bil še član koordinacijske komisije mednarodnega olimpijskega komiteja, obtožen tudi prejemanja podkupnine od Japoncev, da bi se kolesarska disciplina kierin uvrstila med olimpijske športe. Verbruggna je leta 2010 obtožil tudi Floyd Landis, nekdanji kolesar US Postala, da je od Armstronga prejel 100.000 ameriških dolarjev podkupnine za molk.  

Neumno bi bilo ščititi odgovorne ljudi po tem, kar so mi storili. Ne branim jih in jih ne bom branil. Do njih ne čutim nobene lojalnosti. Ne bom lagal, da bi ščitil te ljudi. Sovražim jih. Vrgli so me pod avtobus in z njimi sem opravil.

Emma O'Reilly

Bila je deklica za vse za Lancea Armstronga. Teksašana je hranila, ga masirala oziroma skrbela za njegove vsakodnevne potrebe. Dejala je, da je uporabljala svoj puder, da je prikrila vbode igel na njegovi roki in da je hodila v Španijo po prepovedane substance.

Emma je prva razkrila grozljivo resnico o Armstrongovem dopingiranju, ker ni želela več gledati, kako se uničujejo mlada življenja kolesarjev. Po več kot desetih letih se z Lanceom ni želela samo slišati po telefonu, ampak se je želela soočiti z njim - na štiri oči. »To je preveč velika stvar, da bi o tem klepetala samo po telefonu. Morala sem ga gledati v oči. Ne moreš samo brcati ranjenega psa. Nisem bila tam, da bi ga ponižala, hotela pa sem se soočiti z njim,« je dejala Emma. »Hotel sem govoriti z Emmo. Čutil sem potrebo, da se ji opravičim za to, kar sem izrekel. Takrat, ko sem govoril grde stvari o njej, sem moral zaščiti sam sebe. Toda to je bilo neopravičljivo. Sram me je,« je dejal Lance. Emma je še govorila, da so ljudje - zdravniki in funkcionarji -, ki bi morali ščititi kolesarje, v bistvu sodelovali v goljufiji.

»Moje videnje je malce drugačno. Bil sem tekmovalec. Tako kot ostali sem bil z vprašanjem - jemati droge ali ne - soočen zgodaj v svoji karieri. Večina od nas je neizobražena iz revnih družin in imeli smo samo dve možnosti - športna kariera ali pa služba v Starbucksu.« Armstrong je govoril tudi o tem, kako je bil leta 1999 na Touru pozitiven na kortikosteroid. To je bilo leto prve zmage na francoski pentlji, ki je sovpadala z njegovo zgodbo o tem, kako je premagal raka na testisih. To je sprožilo pravo industrijo in zgodba ni naredila Lancea samo za globalno ikono, ampak tudi za multimilijonarja. In kako so se dogovorili z UCI-jem? Zdravniki ekipe so mu napisali, da je uporabljal kremo s steroidi za žulje na zadnjici, ki so nastali zaradi kolesarskega sedala, in UCI je to brez besed sprejel kot zadostno razlago.

O'Reilly je povedala še, da je bila ogorčena, ko je poslušala Armstronga v pogovoru z Oprah, ker je lagal tudi tam. »Poslušala sem ga pri Oprah, ko je dejal, da njegovi sotekmovalci niso bili pod pritiskom, da bi morali jemati poživila. Neumnost. Laži je bilo še več. Lance je dejal Oprah, da je v letih 2009 in 2010 dirkal čist. Preiskave krvi kažejo drugače. Vedel je, da ti doping omogoča, da prideš na stopničke. In leta 2009, pri 37 letih, je Tour končal na tretjem mestu,« je končala Emma.

Kot kaže, bo okoli Armstronga še precej vroče. Morda bodo obtožili tudi oba nekdanja predsednika UCI-ja, vsekakor pa bo preteklo še precej vode, preden se bo kolesarstvo opralo suma dopingiranega športa. Toda treba se je vprašati tudi, zakaj Lance zdaj daje intervjuje in vsakič pove nekaj novega?

Ga grize vest ali pa hoče samo nekaj zaslužiti? Nad glavo mu visi stomilijonska tožba, Lance pa nima več vseh silnih milijonov, ki jih je prislužil z goljufijo.