Boks: 21. pokal Kranja

V soboto je v Kranju za nekaj ur kraljeval boks. 21. pokal Kranja je v zatemnjen ambient pritegnil številno množico ljudi, ki je tako prisostvovala predstavi boksarjev ne le iz Slovenije, temveč tudi sosednje Hrvaške in Avstrije.

Dogodek v kranjskem Planetu Tuš je bil, čeprav prvenstveno športne narave, zastavljen širše, dostopnejše. Dušan Čavić, predsednik in trener Boksarskega kluba Kranj ter idejni vodja turnirja, je tako v ring postavil ne le boksarje, ampak tudi trebušne plesalke, ob njem pa zbral eminentna imena tako iz sveta boksa kot športa širše in celo iz sveta politike. Vsemu temu navkljub pa je kraljeval boks.

V prvi borbi sta se v kategoriji pionirjev pomerila dva mlada upa Boksarskega kluba Kranj, Kazimi Amet Chavez in Kern Aleksander. Oba sta poleg izredne boksarske kompetence prikazala obilico srčnosti, saj sta mladosti navkljub v ringu delovala suvereno vse tri runde, ki so se zaključile z neodločenim izidom. Dvoboj, ki je bil ob koncu označen za ekshibicijskega, je predstavil poganjke nove generacije slovenskih boksarjev, ki jih vzgajajo v kranjskem boksarskem klubu. Kranjska šola je bila lahko razvidna iz načina boksa obeh mladeničev z obilico gibanja in izmikov.

V kadetski kategoriji do 57 kilogramov je sledil prvi mednarodni dvoboj – pomerila sta se Tilen Klavžar iz Boksarskega kluba Kranj in Anton Renevitz iz Avstrije. Gost je sicer iskal borbo na blizu, a se mu je Tilen prekaljeno izmikal, ga držal na razdalji in mu zadajal udarce v telo. Tilnovi dobro odmerjeni direkti in Avstrijčevo boksanje na silo so mu zavdali že v drugi rundi, ko utrujenosti ni več mogel skrivati. Ob navalih je sicer še zadeval, a Tilnu ni prišel do živega, zato je ta na koncu borbe tudi upravičeno slavil.

Naslednja sta se v kadetski kategoriji do 60 kilogramov pomerila Edi Sejdinović iz Boksarskega kluba Železničar Maribor in Avstrijec Murat Wakališev. Začela sta premišljeno z manj izmenjanimi udarci, že v drugi rundi pa je Wakališev začel s silovitimi desnimi direkti in kombinacijami krošejev. Sejdinović se je z dobrim gibanjem in hitrimi udarci uspel več kot učinkovito zoperstavljati svojemu nasprotniku, četudi ta ni vedno deloval po pravilih in si zato prislužil dva opomina. Po enoglasni sodniški odločitvi je zmagal borec iz Maribora.

Sledila je borba v mladinski kategoriji do 75 kilogramov med Ninom Barago iz Boksarskega kluba Dolomiti in Jurom Kukcem iz Hrvaške. Kukec je začel suvereno s hitrimi direkti in umiki nazaj, medtem ko je Baraga iskal borbo na blizu. Takrat mu je uspelo zadati nekaj močnih udarcev v telo, a se je Kukec nekako vedno uspel izviti iz njegovega primeža. Tako je Kukec do konca borbe svojega nasprotnika večino časa obdeloval z razdalje, bodisi s posamičnimi udarci bodisi s serijami le-teh in na koncu po razveljavljeni prvotni sodniški odločitvi tudi zmagal.

Zadnje tri borbe sobotnega večera so bile članske, kar po novem pomeni borbe brez zaščitnih čelad. Najprej sta se v kategoriji nad 91 kilogramov pomerila domačin Denis Sedlarević - Sugar in Alois Miksch iz Avstrije. Sugar je začel silovito in hitro prevzel pobudo, ob tem pa vsem zbranim prikazal vrsto domišljenih kombinacij. Miksch je sicer poskušal, a ni bil ne tehnično ne po hitrosti na ravni borca Boksarskega kluba Kranj. V drugi rundi je Sugarju uspelo skozi nasprotnikov gard pristati več zaključnih aperkatov, ob tem pa ni zapostavljal udarcev v telo. Že tako bučna podpora publike Sugarju se je še okrepila, ko se je borec iz Avstrije po Sugarjevem udarcu vidno opotekel. Takrat so gledalci skočili v zrak, Mikscha pa je po sodniškem štetju rešil zvonec, ki je oznanil konec druge runde. V tretji je Sugar prikazal izvrstno izmikanje nasprotnikovim poskusom, a je eskivaži ali ubranjenemu udarci vedno sledil udarec oziroma kombinacija teh, ob koncu pa zmaga. Miksch mu je ob zaključku sam dvignil roko, sicer pa sta med borbo prikazala spoštovanja vreden športni standard.

Predzadnji dvoboj je bil v kategoriji do 67 kilogramov, in sicer med Robertom Simončikom iz Boksarskega kluba Ptuj in Danijelom Vekićem iz Hrvaške. Slednji se je skozi celotno borbo uspešno izmikal, zadajal bliskovite udarce in se znova izmikal nazaj ali vstran. Ptujski borec mu je sicer odgovarjal na vsak udarec, a se je Hrvat pogosto izkazal za prehitrega in je kot tak prikazal izrazito dinamično borbo, s katero si je po treh rundah prislužil zmago.

Sledil je vrhunec večera, sedma in zadnja borba v kategoriji do 75 kilogramov med Leonelom Ruizom Mirando Rafaelom iz Boksarskega kluba Kranj in Antoniem Bezićem iz Hrvaške. Med publiko je završalo, takoj ko sta borca stopila v ring. Že v prvi rundi je sodnik štel gostu, ki se je opotekel po silovitem levem krošeju varovancu Dušana Čavića. Leonel je prikazal izredno privlačno borbo, ki jo je dobil s klasičnim nokavtom – v drugi rundi je namreč Bezića stisnil v kot in mu z dobro odmerjenim desnim krošejem zatresel tla pod nogami.

Tako so borci na najboljši način, z boksom, počastili spomin na može, ki jim je pokal posvečen – Janezu Galetu, Erduanu Braimiju - Panterju in Marjanu Skumavcu.

Srečo Weiner

Med častnimi gosti je bil tudi Srečo Weiner – edini Slovenec, ki se je boril petnajst rund in je 15. 11. 1970 v tivolski dvorani premagal Alda Pravisanija iz Trsta. Kot je dejal, je bil počaščen, da so se ob tej priložnosti spomnili nanj. Posebej je pohvalil najmlajše borce, obenem pa poudaril, da je pri boksu ključno, da se udarci izvajajo čim bolj na ozko, kar je po njegovem mnenju prepogosto spregledano.

Po končanih borbah so pokale prejeli naslednji borci: