Toda sin Mateo je zdaj glavni v njegovem življenju in vpliv ima tudi na igranje košarke. Očitno odličnega, saj Dragić v Phoenixu kaže svoje najboljše igre v ligi NBA, pravzaprav le nadaljuje predstave z EuroBasketa.
Ali zdaj, ko imate sina, bolj utrujeni hodite na treninge oziroma tekme? V kolikšni meri se je spremenil vaš dnevni ritem?
Mateo ima zdaj prednost. Nisem jaz v ospredju, ampak je v središču pozornosti on. To se je spremenilo. Ne mislim več nase, ampak samo nanj. Moramo reči, da nisem utrujen, saj je tu Majina mama. Takrat, ko imamo tekme, spim v drugi sobi, tako da dobim tistih osem ur potrebnega spanca in sem dovolj spočit za igro. Kadar imamo prost dan, pa ga zmeraj preživim z Mateom in moram priznati, da sem takrat kar utrujen. (smeh) A se držimo, ni nič tako hudega.
Matea tudi previjate?
Seveda, to je že rutina. Položim ga na hrbet, dam plenico dol, nogice gor, obrišem ritko in novo plenico gor. Me je pa že nekajkrat polulal ravno, ko sem mu odstranil plenico. (smeh)
Kako ste se ujeli s trenerjem Jeffom Horackom, ki je letos sedel na klop Phoenixa?
Super. Je odličen trener, najbolj pa mi je prirasel k srcu zato, ker je človek na mestu. Ima tak odnos, da ni le tvoj trener, ampak tudi prijatelj. To celotni ekipi veliko pomaga. Če potrebuješ pomoč, se brez problemov lahko obrneš nanj, pogovoriš, in on je prvi, ki ti bo pomagal.
Veliko je bilo govora o vas in Ericu Bledsoeju, ki je prišel iz LA Clippersov. Kako ste vi dojemali vso zgodbo o njegovi pogodbi in s tem tudi o statusu v moštvu? Ste se počutili ogroženega?
Nisem se počutil ogroženega. Seveda gledaš malo drugače na vse skupaj, če dobiš konkurenco. A sem bil zato kvečjemu še bolj samozavesten, še bolj sem grizel na treningih. Že veliko ljudi sem slišal reči, da je konkurenca zdrava, in s tem se strinjam. Ne bojim se nikogar, vedno bom dal svoj maksimum, in če pač ne bo uspelo, ne bo.
Je bila res ena od opcij tudi vaša menjava oziroma prodaja, kot se je govorilo? Kako ste to doživljali?
Ko se je začelo govoriti o Bledsoejevem prihodu, smo z agenti zahtevali sestanek z lastnikom Robertom Sarverjem in direktorjem Ryanom McDonoughom. Pogovorili smo se odkrito, želel sem vedeti, ali bom zamenjan ali ne. Potrdila sta, da bo Bledsoe prišel, a da nisem ogrožen in da nimajo v načrtih mojega odhoda. Že takrat sta dejala, da bova večino časa igrala skupaj. Ko je prišlo do realizacije njegovega prihoda, sem torej že vedel, pri čem sem, ampak nikoli pa ne moreš biti stoodstotno prepričan, če bo res tako, sploh ker so mediji širili govorice, da bom morda moral proč.
Kako se z Bledsoejem ujamete na parketu? Kaže, da sta zelo neugoden par za tekmece.
Zelo dobro. Resda sem moral malo žrtvovati mojo primarno pozicijo, saj več kot na poziciji organizatorja igre igram na položaju branilca. Trener želi, da dosegam točke. Vidi se, da imam manjše povprečje asistenc, saj večino časa igram brez žoge v svojih rokah. A ne glede na to je dobro, da sem se podredil ekipi, delam tisto, kar trener od mene zahteva. Sva pa res zelo neugodna, ker oba lahko igrava z žogo v roki. Če igramo pick'n'roll na eni strani in mi poda na drugo stran, sam takoj igram pick'n'roll tam, tako da nas je težko ustaviti.
Je tudi vas presenetil tako dober začetek Phoenixa, strokovnjaki so vam napovedali povsem drugačen izkupiček?
Da, nihče ni pričakoval česa takega. A imamo res odlično ekipo igralcev, ki se podpiramo med seboj. Igramo homogeno, to veselje in kemija, ki ju imamo, nam prinašata rezultat. Imamo mlado ekipo, vsi se borimo 48 minut, ne popuščamo, zato pa smo tako dobri.
Boste lahko vzdržali na mestih, ki vodijo v končnico?
Mislim, da bomo. Vzdušje je res odlično, še veliko stvari pa lahko popravimo. V veliko tekmah smo že premagali dobre ekipe: Houstonu, Golden Statu in dvakrat tudi Portland. To so vse ekipe, ki bodo v končnici, zato gotovo imamo kvaliteto, da tudi mi pridemo tja.
Pred sezono se je veliko govorilo tudi o tem, da bo vodstvo Phoenixa nalašč žrtvovalo sezono zato, da bi imeli boljšo izbiro na naboru 2014, ki bo poln odličnih igralcev. Je vodstvo zato kaj nezadovoljno zaradi dobrih rezultatov? Ste jih presenetili?
Mislim, da smo jih. Vemo, da bo naslednji nabor zelo močan. Na začetku, ko so vsi govorili, da bomo dobili le kakšno tekmo več od desetih, je mogoče tudi vodstvo že pomislilo na to, da bomo dobili boljšo pozicijo pri izbiri na naboru. A na koncu mislim, da ne bo tako. Tudi vodstvo pa zato ne bo nezadovoljno, nasprotno, vsi smo veseli.
Kdo so za vas glavni favoriti sezone? Še vedno Miami?
Indiana je zelo dobra, letos je šla še eno stopničko višje, tako da bi jo ob Miamiju najbolj izpostavil. Nikoli ne smeš odpisati 'starčkov' iz San Antonia (smeh), ki so res zelo izkušeni. Še nekaj ekip je, ki se bodo lahko borile za naslov, tako da je zdaj težko reči. Zahod je precej močnejši in je zelo težko, vzhodna konferenca pa je kar malo smešna, saj ima tretja Atlanta izkupiček 13-12, vse ostale ekipe pa so pod 50 odstotki uspešnosti.
Ste kandidat za košarkarja leta v Evropi in za nastop na tekmi All-star v ligi NBA. Kaj vam pomenijo takšna priznanja in katero od obeh bi vam vendarle pomenilo več?
Veliko mi pomenijo, in sicer zato, ker mi dajo potrdilo, da sem dobro delal, da napredujem. Že to, da sem v ožjem krogu kandidatov, mi pove, da sem na pravi poti. Seveda bi si želel biti izbran, a vem, da bo to zelo težko. Pri košarkarju leta je nagrada že rezervirana za Tonyja Parkerja, ki je bil v finalu lige NBA, osvojil naslov evropskega prvaka, igra dobro, tako da tu že vemo, da bo on zmagal. Pri All-Star tekmi pa je zelo težko priti zraven. Mislim, da je malo nepošteno, ker glasuje ljudstvo, saj imam boljšo statistiko od marsikoga, ki bo igral. Za Jeremyja Lina na primer glasuje vsa Kitajska, ima več glasov od Kevina Duranta, kar je smešno. Zame je najbolj pomembno, in sem vesel, da dobro igram. Želja je prisotna, a tudi če se ne bo zgodilo, ne bo nič hudega.
So vas v Phoenixu kaj postrani gledali, ko ste se pred sezono poškodovali, češ, če ne bi vsega poletja namenili reprezentanci, do tega ne bi prišlo?
Niso me gledali postrani, so pa res rekli, da je do teh poškodb verjetno prišlo zato, ker sem imel poleti toliko tekem in je prišlo do utrujenosti, telo ni več vzdržalo. Jaz pa še vedno mislim, da to ni bil razlog, kajti imel sem probleme s športnimi copati. Dvakrat sem si zvil gleženj zaradi njih, ker niso bile dovolj udobne oziroma niso ustrezale mojim stopalom. Takoj ko sem jih zamenjal, nisem imel več težav. Tisti udarec in 13 šivov, ki sem jih dobil, pa bi se lahko zgodilo kjerkoli in kadarkoli.
Pa ste sicer imeli kaj težav po evropskem prvenstvu, ste čutili utrujenost?
Sem. Ko sem prišel v ZDA, smo takoj šli na pripravljalni tabor, mučila me je še utrujenost zaradi menjave časovnih pasov. Trener je bil izredno razumevajoč in je želel, da ne treniram, ampak se dobro spočijem, da bom pripravljen na začetku sezone za tekme, ki štejejo. Ves trening kamp sem tako bolj ali manj sedel ob strani in delal le v fitnesu.
Kako zdaj z distance gledate na evropsko prvenstvo? Ste zadovoljni z doseženim? Čeprav sta z bratom pustila odličen vtis, so bile želje vendarle povezane s kolajno, kajne?
Zagotovo je bila želja kolajna, tega ne morem skrivati, a kljub temu sem še vedno zadovoljen. Navsezadnje smo imeli ekipo, v kateri je bilo dosti mladih igralcev. Še vedno menim, da nas je tekma s Hrvaško stala višjega mesta, saj bi dobili v četrtfinalu Ukrajino, od katere smo bili na papirju močnejši. Poraz s Francijo je bil pač realna slika, kajti bila je stopničko višje od vseh reprezentanc na evropskem prvenstvu. Imeli smo malo smole z žrebom. Mogoče ljudje drugače gledajo na ta rezultat, sam pa vse skupaj vidim malo širše. Vemo, da se je starejša generacija že poslovila. Božo Maljković je v treh letih naredil super delo, vpeljal je veliko mladih igralcev, ki jim je dal priložnost. Mislim, da je to za prihodnost slovenske košarke zelo dobro, da bomo lahko še vedno v vrhu evropske košarke. Opravil je tisti najtežji posel, menjavo generacij.
Imate kakšno željo glede novega selektorja? Naj bo tujec ali Slovenec, je vseeno?
Zelo sem navijal, da bi ostal Božo. Pogovarjal sem se tudi z njim in ga želel prepričati, a na koncu se je odločil drugače. Tudi zdaj, ko ni več selektor, sem z njim v stiku. Vzpostavila sva zelo dobro relacijo trener-igralec, tudi zunaj igrišča je prijatelj, kar je zelo lepo. Vidim, da se omenja par imen, med njimi tudi Igor Kokoškov. Zanj mislim, da ni drag trener, ima zelo veliko izkušenj tako iz lige NBA kot iz evropske košarke, bil je pomočnik Željka Obradovića leta 2002, ko je Jugoslavija osvojila zlato kolajno na SP. Vidimo, kaj je naredil z Gruzijo. V preteklosti niso bili nikoli na velikih tekmovanjih, on pa je z njimi prišel dvakrat zapored na evropsko prvenstvo, kjer so bili zelo neugodna ekipa, tudi mi smo imeli dvakrat velike probleme z njimi. Osebno ga zelo dobro poznam in vem, da je odličen trener, ki se ne boji dati priložnosti mladim igralcem, jih uči, ne le vodi. Zelo navijam zanj, a to ni moja odločitev, ampak KZS, in videli bomo, kako bo.
Ali v tem trenutku morda kaj razmišljate, da boste (tudi zaradi Matea) naslednje poletje izpustili reprezentančno akcijo, ali to ne pride v poštev?
Zdaj je še malo prezgodaj za to, osredotočen sem na sezono v ligi NBA. Zagotovo pa je prihod Matea malo spremenil stvari. V letih, ko sem igral, sem lahko malo zanemaril Majo in igral košarko. Zdaj, ko smo družina, pa se bom najprej moral usesti in pogovoriti z ženo ter sprejeti odločitev, ki bo najboljša za vse tri. Še vedno pa pravim, da ne morem biti brez žoge dva meseca, in to dobro ve tudi Maja. Bomo videli, kako se bo končala sezona, ali ne bom imel težav s poškodbami. Pogovoril se bom tudi s trenerjem v klubu, vodstvom košarkarske zveze in potem sprejel odločitev.
Brat Zoran v Unicaji igra odlično. Ste pričakovali, da bo v drugem letu pri Unicaji tako v ospredju?
Vedel sem, da bo dobro igral, če bo dobil priložnost. Videl sem, da mu trener Plaza zelo zaupa, veliko igra, je celo prvi strelec Unicaje. Sam mi je dejal, da je zelo veliko odnesel od evropskega prvenstva, pridobil je samozavest. Popravil je met, vidimo, da zelo dobro zadeva, in lepo napreduje, kar dokazuje z dobrimi igrami.
Poleti so ga v klubu skoraj poslali naposodo, zdaj pa je prvi igralec.
Tako pač je in prav zato sem še bolj vesel. Takrat, ko se je omenjalo, da ga bodo morda posodili, je bil Zoran zelo nervozen. Ves čas sem mu govoril, da na to tako ali tako ne more vplivati in naj se raje osredotoči na reprezentanco. Če bo dobro igral, bodo morali premisliti. In prav to se je zgodilo. Z dobrimi igrami jih je prepričal, da so ga obdržali, zdaj pa je v prvi peterki.
Spremljate slovensko sceno?
Pogledam rezultate. Videl sem, da je Sani podpisal za Krko, da je zmagala v derbiju. Olimpija zelo dobro igra v evropskem pokalu, slabše v ligi ABA, ampak vem, da je Pipan res dober trener za mlade, in mislim, da jih bo postavil na pravo mesto.
