Vklop

Zakaj najbolj odmevajo imena tistih, ki jih ne sprejmejo v Hram slavnih rock‘n’rolla?

M.I.
4. 5. 2015, 11.22
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.57
Deli članek:

Hram slavnih rock‘n’rolla je letos plaketo za življenjske dosežke dodelil tudi Ringu Starru kot zadnjemu od štirih Beatlov, še vedno pa javnost jezijo očitni izpusti drugih legendarnih imen glasbene zgodovine 20. stoletja.

Arhiv Svet24

Bill Wheaters, Green Day, Joan Jett & The Blackhearts in posthumno tudi Lou Reed so letošnja najodmevnejša imena, sprejeta med legende, največ pozornosti pa je požel sprejem Ringa Starra, zadnjega od štirih Beatlov, ki je bil sprejet kot solistični izvajalec (Beatli so bili sprejeti ob tretji podelitvi leta 1988). Povsem zasluženo, le prepozno, menijo številni glasbeni poznavalci in oboževalci.

74-letni Ringo, ki velja za najbogatejšega bobnarja na svetu, je na podelitev prišel v družbi žene Barbare Bach.

Kdo je in koga ni, pa bi moral biti

Seznam tistih, ki so jim priznali čast za prispevek in pomembnost v rokovski glasbi, je dolg in se bere skoraj kot enciklopedija, saj vključuje imena glasbenikov različnih podžanrov, tako staroste kot mlajše izvajalce. Roy Orbinson, Stevie Wonder, The Kinks, The Who, Simon & Garfunkel, Bruce Springsteen, Metallica, Johhny Cash, Elton John, Bob Marley, Led Zeppelin, Pink Floyd, Prince, Queen, The Police in tako naprej do Madonne, Alicea Cooperja, Toma Waitsa, Beastie Boys in številnih drugih.

A dolg je tudi seznam tistih, ki niso dobili vabila v to prestižno družbo, kar strašansko jezi nekatere ljubitelje glasbe. Tako v Hramu ne najdemo imen, kot so denimo legende prog rocka Yes in Jethro Tull, hitmejkerji Journey, kultni Phish in Sonic Youth, Pixies, Slayer, Depeche Mode, Nick Cave, Kate Bush, The Smiths, Joy Division, prav tako ne pionirjev heavy metala, kot so Motorhead, Iron Maiden in Deep Purple, ter mnogih drugih. So bili prezrti namerno, gre za neuspešno lobiranje njihove založbe oziroma menedžmenta, pri čemer so očitno drugi uspešnejši, je kriv način nominiranja in glasovanja ali preprosto še ni prišel njihov čas? Debate o tem krešejo mnenja, a večina si je edina, da bi si številni vabilo glede na svojo kariero in vpliv zaslužili.

Pravila glasovanja

Kako sploh pride do tega, da postaneš član elitne družbe? Za nekatere so sporna že pravila imenovanja oziroma glasovanja. Glasbenik postane kandidat 25 let po izdaji prve plošče, nominira pa ga poseben odbor, ki vsako leto izbere različno število finalistov, običajno med devet in dvanajst. Kategorij je pet: glasbeni izvajalec (performers), glasbeni neizvajalec (non-performers), zgodnji vpliv (early influence; to nagrado podelijo najredkeje) in življenjsko delo (early achievement). Ko sestavijo seznam finalistov, pošljejo glasovnice okoli 600 glasbenim poznavalcem, ki sporočijo, kdo si po njihovem mnenju zasluži imenovanje. Glasbeniki, ki prejmejo največ glasov in zanje glasuje več kot polovica vseh, se uvrstijo na prestižni seznam; zaradi teh pravil se število imenovanj med posameznimi leti razlikuje. Kritiki vidijo težavo v procesu nominiranja, tega naj bi obvladovala peščica posameznikov, ki predlaga preveč posameznikov, in to tudi v žanrih, ki niso rokerski (kako bi si drugače pojasnili imenovanje Madonne?).

Pa si tega sploh vsi želijo?

Med naštetimi se kot neupravičeno prezrti največkrat omenjajo Deep Purple, a se zdi, da poslušalce takšno obnašanje »žirije« vsaj v tem primeru bolj moti kot člane same. Basist Roger Glover pravi, da bi bili z vabilom »tako ali tako vsaj dvajset let prepozni,« klaviaturist Don Airey pa je v zadnjem intervjuju za Stop dejal, da »niso muzejski eksponat in da jih bolj zanima, kje imajo naslednji nastop, kot to, da bi se morali odpraviti nekam po nagrado«.

Po drugi strani so bili v zgodovini tudi primeri, ko je več pozornosti kot prejem požela zavrnitev povabila. Iz takšnih ali drugačnih razlogov, včasih se je zdelo, da je bila v ozadju zavrnitve želja po promociji. Axl Rose je tako na primer leta 2012 vnaprej zavrnil nagrado, ko so na seznam uvrstili njegovo skupino Guns 'n' Roses, saj ni želel nastopiti z dolga leta odtujenim kitaristom Slashem (običaj je, da glasbenik oziroma skupina, ki vabilo sprejme, nastopi na prireditvi, pri skupinah praviloma v originalni postavi, če je to izvedljivo in so vsi člani še nad rušo). Plaketo so prevzeli basist Duff McKagan, prvi bobnar Steven Adler in Slash. Lanski dobitniki Kiss so sprejeli nagrado v ustanovni postavi, a so zavrnili skupni nastop na odru. Leta 2006 so sprejem zavrnili Sex Pistols, v javnem pismu pevca Johnnyja Rottena so podelitev označili za »posodo urina« in izrazili stud, da bi za mizo v prvih vrstah morali odšteti 25.000 dolarjev (!). Ustanovitelj revije Rolling Stone Jann Wenner, ki bi jim moral predati plaketo, je prebral Rottenovo pismo in dodal, da se vseeno lahko oglasijo po nagrado v pisarni Hrama slavnih rock‘n’rolla. »Lahko tudi pridejo in vse uničijo,« je dodal.