Vertačnik pravi, da je največja verjetnost, da bi bil božič zasnežen, v alpskih dolinah, kjer odjuge niso tako izrazite kot drugje. Po večini države, tudi v prestolnici, je bil božič nazadnje bel pred osmimi leti, v krajih z vsaj 500 metri nadmorske višine pa so ga nazadnje zabeležili leta 2011, je še dejal.
Med najbolj belimi božiči je bil sicer tisti leta 1994. Takrat so na primer v Novem mestu izmerili 59 centimetrov snega, kar je po besedah Vertačnika tudi največ v zadnjih 50 letih v jugovzhodni Sloveniji. Na Obali pa medtem belega božiča niso imeli vsaj od leta 1948. Verjetnost za bel božič je v Vipavski dolini in na obalnem predelu izjemno majhna.
Največ snega za božič ponavadi zabeležijo v krajih, ki ležijo v alpskih dolinah in v Julijcih. Za to območje božiči s polmetrsko snežno odejo niso tako zelo nenavadni, je opozoril Vertačnik in kot enega od rekordnih belih božičev navedel tistega iz leta 1950, ko je bila snežna odeja v Ratečah debela 140 centimetrov.
Tudi temperature v zadnjih letih niso bile preveč božične
V Ljubljani se je tako zadnja tri leta temperatura zraka na božični dan povzpela nad deset stopinj Celzija. V zadnjih 15 letih pa je bilo v prestolnici najhladneje leta 2001, ko so jutranje temperature dosegle minus 14 stopinj. Najtopleje je bilo medtem leta 2009, ko so popoldne v prestolnici zabeležili 16,5 stopinje.
Leto 2009 je bilo še posebej toplo tudi v Portorožu, kjer so čez dan izmerili 18 stopinj Celzija, najnižja temperatura pa je bila v zadnjih 15 letih v Portorožu izmerjena leta 2001, in sicer minus osem stopinj.
