Bikoborbe bodo ukinili po letih truda skupin za pravice živali v različnih latinskoameriških državah, pa tudi na Portugalskem in v Španiji od koder izvira ta nešportna dejavnost. Nasprotniki bikoborb trdijo, da te niso kulturna tradicija, temveč ostanek kolonializma in kruta oblika mučenja. Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je pohvalil zakonodajalce, ker so se jasno zavzeli za pravice živali in dali vedeti, da "smrt ni spektakel".
Aktivisti za pravice živali navdušeni nad prepovedjo
Kot poroča nemška javna radiotelevizija Deutsche Welle, se bo Kolumbija pridružila Argentini, Braziliji, Čilu, Gvatemali in Urugvaju, ki so se zaradi pravic živali odpovedale sicer priljubljenim bikoborbam. Kljub sodbi ustavnega sodišča iz leta 2018, ki je priznala bikoborbe kot del kulturne tradicije države, so mesta, kot sta Bogota in Medellin, uvedla omejitve za prepoved poškodb živali. Šport ostaja priljubljen v mestih Cali in Manizales. Bikoborbe pa še niso izkoreninjene v Ekvadorju, Franciji, Mehiki, Peruju, Portugalski, Španiji in Venezueli. Tam aktiviste čaka še kar nekaj dela.
Aktivist za pravice živali Terry Hurtado, ki se bori za prepoved od devetdesetih let prejšnjega stoletja, je torkovo glasovanje, na katerem so se odločili za pravice bikov do življenja, označil za "ogromno zmago" in dodal: "Odleglo mi je, da bikov in konjev, ki so sestavni del dogodka, v Kolumbiji ne bodo več mučili in da otroci ne bodo več izpostavljeni temu spektaklu."
Starodavni spektakel ustvarja milijonske prihodke
Tradicionalno so borbeni biki vzrejeni tako, da so agresivni in se pasejo na velikih travnikih, ki pripadajo velikim posestnikom, kjer nimajo stika z ljudmi, dokler jih ne izberejo za spopad v areni, ki pomeni njihov boleči konec, ob katerem vriskajo gledalci. V posebej koreografiranem ritualu številni udeleženci zmerjajo dezorientirano žival takoj, ko vstopi v amfiteater. V zadnjih trenutkih življenja živali gledalci nestrpno spremljajo, s kakšno spretnostjo bo metador zaril rezilo v srce bika. Na vrhuncu spektakla gledalci glasno vriskajo, bik pa se muči in umira.
Trupla živali se nato prodajo lokalnim mesnicam in restavracijam
International Humane Society, skupina za pravice živali, ocenjuje, da vsako leto v bikoborbah po svetu ubijejo približno 180.000 bikov. Za primerjavo, po ocenah mesna industrija v istem času zakolje 1,5 milijarde krav.
Tisti, ki se zavzemajo proti prepovedim, pravijo, da omejuje svoboščine in škoduje ne le zaposlenim v industriji, ampak tudi mestom, ki bodo izgubila dostop do prihodkov, ki jih porabijo milijoni pokroviteljev, ki vsako leto obiščejo bikoborbe.
