Mirovna pogajanja

Se po večdesetletnemu sporu končno obeta mir med Armenijo in Azerbajdžanom?

M.G.
8. 12. 2023, 08.44
Posodobljeno: 8. 12. 2023, 08.55
Deli članek:

Armenija in Azerbajdžan si bosta prizadevala za normalizacijo odnosov; izmenjali si bosta tudi ujetnike zajete med spopadi v Gorskem Karabahu.

Profimedia
Vojaška parada ob tretji obletnici druge vojne v Gorskem Karabahu v Hankendiju, ki se je udeležil tudi predsednik Ilham Alijev.

Armenija in Azerbajdžan sta že več desetletij v sporu zaradi spornega ozemlja v Gorskem Karabahu. Situacija je eskalirala in se hitro polegla septembra, ko je Azerbajdžan začel vojaško ofenzivo na omenjeno ozemlje. Že dan po začetku ofenzive je s posredovanjem ruskega mirovnega poveljstva prišlo do vzpostavitve popolne prekinitve sovražnosti. Konec septembra je avtonomna Republika Arcah pristala, da 1.januarja 2024 preneha obstajati.

V skupni izjavi, objavljeni včeraj, sta državi dejali, da vidita zgodovinsko priložnost za dolgo pričakovani mir in sta izrazili, da bosta mirovni sporazum podpisali še pred iztekom letošnjega leta. Oboji si bodo prizadevali za podpis popolne mirovne pogodbe, ki bo temeljila na medsebojnem spoštovanju ozemeljske celovitosti druga druge.

Dogovor je bil dosežen med pogovori med uradom armenskega premierja Nikole Pašinjana in administracijo predsednika Azerbajdžana Ilhama Alijeva. Alijev in Pašinjan sta se večkrat srečala na pogovorih o normalizaciji ob posredovanju EU, ZDA in Rusije in očitno so srečanja obudila sadove.

K podpori njunih prizadevanj je pozvana tudi mednarodna skupnost. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je pozdravil to potezo in jo označil za "velik preboj v odnosih med Armenijo in Azerbajdžanom".

Da obe strani mislita resno sta pokazali tudi z izpustom vojnih ujetnikov, tako bo Baku izpustil 32 armenskih vojaških uslužbencev, na drugi strani pa bo Erevan izpustil dva vojaka. Druge poteze vključujejo podporo Armenije kandidaturi Azerbajdžana za gostitelja podnebnega vrha COP29 z umikom lastne kandidature. Azerbajdžan se je strinjal, da bo podprl kandidaturo Armenije za regionalno skupino, povezano s podnebnimi pogovori.