Več kot 60 milijonov evrov škode

Nekateri Škofjeločani se po poplavah ne morejo vrniti nazaj domov

P.K./STA
17. 8. 2023, 13.35
Deli članek:

Na Škofjeloškem tudi dva tedna po katastrofalnih poplavah še naprej potekajo intervencijska dela na prizadetih območjih. Sama sanacija škode, ki po prvih grobih ocenah v škofjeloški občini presega 60 milijonov evrov, pa bo po mnenju župana Tineta Radinje trajala vsaj dve leti.

Profimedia
Nedavni prizori iz Škofje Loke.

Kot je pojasnil Radinja, se na območju Hrastnice, v Bodoveljski grapi in dolini Sopotnice, ki jih je vodna ujma odrezala od sveta, še vedno trudijo z vzpostavljanjem osnovne prevoznosti. "Želimo si, da bi bile ceste, ki so zdaj že za silo prevozne, varne in prevozne za vsa vozila, ne le za terenska," je dejal.

Povedal je, da se s tem še vedno vsak dan od jutra do večera ukvarjajo ekipe izvajalcev. Izpostavil je tudi pomoč italijanske civilne zaščite in vojske, ki trenutno zaključuje sanacijo mostu v Bodovljah, nato pa bo poskrbela še za sanacijo mostu v Hrastnici. Veliko dela je tudi še na vodovodnem sistemu, da bi zagotovili stabilno oskrbo s pitno vodo.

Po trenutni oceni, ki se še dnevno spreminja, je v občini škode za več kot 60 milijonov evrov. "Praktično čisto uničene so tri doline, ki potrebujejo nove premostitvene objekte, novo zaščito vodotokov in nove električne vode. Poleg tega so tu še poškodovani mostovi na Poljanski Sori, pa ogromno usadov in zemeljskih plazov po vsej občini. Na drugi strani pa je tudi škoda v domovih ljudi in podjetjih," je navedel Radinja.

Državniki naj pridejo v živo, da bodo motivirani

Najbolj prizadeti občani bodo potrebovali dolgoročno pomoč, nekateri pri sanaciji poškodovanih hiš, nekateri pri zagotovitvi novih bivališč. Občina oziroma celotna skupnost pa bo potrebovala pomoč pri obnovi uničene infrastrukture, je izpostavil Radinja. Kot je pojasnil, je bilo zalitih okoli 350 stavb in poškodovanih veliko kilometrov infrastrukture, tako cest kot vodovoda ter električnega omrežja. Trajno je poškodovanih tudi 21 mostov, od tega jih 13 sploh ni več.

"Samo z nekim resnim planom sanacije, ki bo podprt s strani države, je možno nadomestiti takšno ogromno izgubo oziroma tako velik obseg škode," je poudaril. Prepričan je, da so bili obiski predstavnikov države in ogledi prizadetih območij nujni, saj verjame, da iz tega pride trajna motivacija in želja pomagati ljudem. "Obljube so in če bodo uresničene, verjamem, da bomo lahko prenovili tisto, kar je odneslo," je dejal.

Upa, da se bo duh solidarnosti, ki je zavel med ljudmi, ohranil tudi na najvišjih nivojih in v birokratskih sistemih. "Brez sodelovanja in razumevanja situacije prenova v doglednem času ne bo mogoča," je opozoril in ocenil, da bi bila ob izpolnjenih vseh pogojih sanacija uničene infrastrukture lahko končana v dveh letih. Treba pa si bo postaviti prioritete in začeti pri infrastrukturi, ki jo ljudje najbolj potrebujejo.

Slovenska vojska
Tako je bila v začetku meseca videti poplavljena Škofja Loka.

Je hitra, strokovna in usklajena pomoč samo iluzija?

Danes v Škofji Loki začenjajo delo komisije za popis škode. "Upam, da bo vse, kar se tiče prijave in povrnitve škode, res teklo tako gladko, kot napovedujejo," je dejal Radinja in dodal, da so v občini našli precej gradbenih strokovnjakov, rabili pa bodo še administrativno pomoč, da bo delo teklo čim hitreje.

Nekaj občanov Škofje Loke je še vedno začasno nameščenih v občinskih stanovanjih. "Vedno več se jih vrača na svoje vse bolj posušene domove, nekateri pa se verjetno ne bodo mogli nikoli vrniti in za njih bi v poštev prišla tudi nadomestna gradnja," je povedal Radinja in ocenil, da je takšnih objektov, ki ne bodo več primerni za bivanje, največ pet.

Kot je povedal Radinja, so v občini na voljo zemljišča, ki omogočajo nadomestno gradnjo. Rešitve morajo biti strokovne in preverjene, postopki pa morajo teči hitro. "Če bomo v kratkem zopet v običajnem delovanju državnega in občinskega aparata, potem bodo ti postopki za ljudi, ki jim želimo pomagati, predolgi," je opozoril.

Želi si, da bi se čim prej uresničila napoved vlade o odprtju projektnih pisarn, ki bi bile stična točka med občani, državo in občino, zato da bi bila pomoč čim bolj usklajena, strokovna in hitra.