Potres v Turčiji in Siriji, 2023
Število življenj, ki jih je 6. februarja terjal potres v Turčiji in Siriji z magnitudo 7.8, je preseglo 24.000. Epicenter je bil v bližini turškega mesta Gaziantep. Po dozdajšnjih podatkih je tragedija na sedmem mestu najbolj smrtonosnih naravnih nesreč v tem stoletju in je že prehitela katastrofo na Japonskem leta 2011 po potresu in cunamiju.
Potres na Sumatri, 2004
26. decembra 2004 je zahodno obalo indonezijskega otoka Sumatra prizadel potres z magnitudo 9.1. Otok se je neprestano tresel kar 10 minut. Najbolj uničujoč pa je bil tsunami, ki je sledil tresenju tal in je skupaj s potresom terjal skoraj 230 tisoč smrtnih žrtev, približno 1.7 milijona ljudi pa je bilo razseljenih v skupno 14 državah južne Azije in vzhodne Afrike.
Potres na Haitiju, 2010
12. januarja 2010 ob 16.53 uri je jug Haitija, okolico prestolnice Port-au-Prince, prizadel potres z magnitudo 7, ki mu je sledilo še vsaj 33 popotresnih sunkov, od tega 14 z magnitudo med 5,0 in 5,9. Umrlo je med 250 in 300 tisoč ljudi, ranjenih je bilo več kot 300 tisoč, več kot milijon jih je ostalo brez strehe nad glavo. V porušeni prestolnici so še tedne po potresu trupla skupaj z ruševinami podrtih hiš ležala kar po ulicah. Ljudje, ki so ostali brez vsega, so se začeli boriti za osnovne življenjske potrebščine, ropali so porušene domove in trgovine. Februarja so zaradi obilnega deževja državo prizadele še hude poplave.
Veliki vzhodnojaponski potres, 2011
11. marca 2011 ob 15.42 uri je japonsko regijo Tohoku stresel potres z magnitudo 9.1, ki velja za najmočnejšega, zabeleženega na Japonskem in četrti najmočnejši potres na svetu od začetka meritev leta 1900. Na Japonskem dogodek imenujejo tudi veliki vzhodnojaponski potres. Posledica potresa in tsunamija je bila jedrska katastrofa v Fukušimi, največja jedrska nesreča po Černobilu leta 1986. Umrlo je skoraj 20 tisoč ljudi, več kot 6000 je bilo poškodovanih, okoli 2500 je še vedno pogrešanih.
Veliki čilski potres, 1960
22. maja 1960 ob 15.11 uri je jug Čila prizadel potres z magnitudo 9.5, ki je do danes najmočnejši potres v zgodovini merjenja. Največ škode je utrpelo mesto Valdivia, kjer se je porušilo 40 odstotkov vseh stavb, med njimi številni španski kolonialni aritekturni spomeniki. Potres je sprožil tudi številne cunamije z valovi, visokimi do 25 mertov, ki so opustošili velik del obale na jugu države in izbrisali več naselij. Po najbolj črnih statistikah je potres terjal 6000 smrtnih žrtev.
Potres na Aljaski, 1964
27. marca 1964 je jug Aljaske, regijo Prince William Sound, stresel potres z drugo najvišjo magnitudo v zgodovini merjenja, 9.2. Potres tudi velja za največjega v zgodovini ZDA. Z obličja je zradiral vas Chenega, skupno pa terjal okrog 130 življenj. Čutili pa so ga tudi ponekod v Kanadi, popotresni cunami pa je škodo povzročal vse do Havajev.
Veliki koroški potres, 1348
Za enega najodmevnejših v potresni zgodovini Evrope velja "veliki koroški potres" 25. januarja 1348 z žariščem v bližini Beljaka in z magnitudo 6,5. Skupno je terjal med 20 in 40 tisoč žrtev, močno je prizadel tudi naše kraje. Valvasor piše, da je bilo na Kranjskem, Koroškem in Štajerskem porušenih 26 mest, 40 gradov in cerkva. Tresenje so čutili prebivalci Neaplja, Rima, Firenc, Strasbourga, Krakova. Popotresni sunki so okolico Beljaka tresli še dve leti, pravijo zgodovinski viri.
Potres na Idrijskem, 1511
Za najmočnejšega doslej na slovenskih tleh velja potres na Idrijskem 26. marca 1511. Prvi sunek naj bi nastal ob 14. uri na Idrijskem, drugi pa okoli 21. ure v Furlaniji. Prvi je imel magnitudo 6,8, za drugega pa ocenjujejo vrednost do 7,2. Terjala sta 12 tisoč smrtnih žrtev, poškodbe na objektih so zabeležili celo na Dunaju in v Benetkah.
Velikonočni ljubljanski potres, 1895
Na velikonočno nedeljo leta 1895 je silovit potres stresel Ljubljano, ki je imela takrat nekaj manj kot 32 tisoč prebivalcev. Živeli so v okoli 1400 zgradbah, med hišami jih je ostalo nepoškodovanih okoli trideset. Potresne sunke so čutili v Celju, Novem mestu, Ribnici, Cerknici, Idriji in Postojni. V Ljubljani je terjal sedem smrtnih žrtev, v Vodicah je usodno zasulo tri otroke, smrtne žrtve je terjal tudi med popotresno obnovo.
Potres v Skopju, 1963
Skopje je 26. julija 1963 štelo okoli 270.000 prebivalcev, ki jih je prvi potresni sunek ob 5.17 uri večinoma presenetil med spanjem. Ob 5.20 uri je sledil še en sunek, manjši pa so mesto tresli skoraj pol ure. Potres z magnitudo 6,1 je porušil ali močno poškodoval med 70 in 80 odstotki zgradb. Umrlo je 1.070 ljudi, več kot 2.900 pa je bilo ranjenih. Osrednji spomenik potresu je ura na stari železniški postaji, ki se je ustavila ob prvem potresnem sunku.
