"Evropski parlament je pod sofisticiranim napadom. Prokremeljska skupina je prevzela odgovornost," je zapisala predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola, pri čemer ni navedla več podrobnosti.
Po navedbah tiskovnega predstavnika parlamenta Jaumeja Ducha je šlo za napade za porazdeljeno zavrnitev storitve (DDoS), v katerih z izjemno povečanim številom hkratnih dostopov ohromijo delovanje storitev.
Do napada je prišlo kmalu po tem, ko so evroposlanci podprli resolucijo, s katero so Rusijo zaradi njene vojne v Ukrajini označili za državo, ki sponzorira terorizem in uporablja teroristična sredstva. Resolucija, ki sicer ni pravno zavezujoča, je bila sprejeta s 494 glasovi za, medtem ko je 58 poslancev glasovalo proti, 44 pa je bilo vzdržanih.
O težavah z omrežji WiFi je danes s plenarnega zasedanja v Strasbourgu poročal tudi novinar STA, ki je ocenil, da omrežja znotraj poslopja parlamenta niso delovala okoli pol ure.
Rusija označili za teroristično državo
Z resolucijo je Evropski parlament sledil pozivom ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in tudi formalno, četudi predvsem na simbolični ravni, najostreje obsodil dejanja Rusije. Zelenski sam Rusijo pogosto označuje za teroristično državo in k temu poziva tudi zaveznice Ukrajine, predvsem EU in ZDA.
"Rusija ni le država, ki sponzorira terorizem, ampak tudi država, ki uporablja sredstva terorizma. S tem, ko Evropski parlament priznava to dejstvo, pošilja jasno politično sporočilo. Evropejci ne želijo ostati pasivni, medtem ko njihova velika soseda krši vse humanitarne in mednarodne norme," je dejal litovski poslanec Andrius Kubilius (EPP), eden od pobudnikov resolucije.
V evropski zakonodaji zaenkrat ni kategorije ali seznama držav, ki podpirajo terorizem. EU ima seznam terorističnih organizacij, na katerega se lahko uvrstijo skupine, subjekti in posamezniki, ne pa tudi države. ZDA imajo tak seznam tudi za države, a na njem so trenutno le Kuba, Iran, Sirija in Severna Koreja, medtem ko Rusije nanj za zdaj niso uvrstile.
Resolucija Evropskega parlamenta poziva države članice EU, naj tudi same razmislijo o sprejetju takšne oznake za Rusijo, in predlaga vzpostavitev mednarodnega sistema, ki bi omogočil kazenski pregon ruskih vojnih zločinov, kar je eden od ciljev resolucije.
Parlament v njej tudi poziva k nadaljnjim omejitvam diplomatskih odnosov z Rusijo in k omejevanju stikov z ruskimi uradniki na vseh ravneh, kar se v veliki meri že dogaja. Prav tako resolucija poziva k zaprtju in prepovedi delovanja ruskih institucij, ki so blizu državi, ter organizacij in združenj pod okriljem ruskih diplomatskih predstavništev.
