Plastenke in oblačila

Na Antarktiki v sveže zapadlem snegu odkrili mikroplastiko

U.P.
13. 6. 2022, 18.35
Posodobljeno: 13. 6. 2022, 18.42
Deli članek:

Znanstveniki so na južnem polu odkrili povprečno devetindvajset delcev mikroplastike v litru stopljenega, sveže zapadlega snega.

Profimedia
Mikroplastika prodira v najbolj oddaljene kotičke sveta.

Raziskovalci Canterburyjske Univerze iz Nove Zelandije so zbrali primerke sveže zapadlega snega iz 19 področij širom Antarktike in odkrili, da vsak primerek vsebuje delce mikroplastike, ki so manjši od zrna riža in pogosto nevidni prostemu očesu. Identificirali so trinajst različnih vrst plastike, najpogostejši pa je bil politilen tereftalat (PET), ki je večinoma uporabljen v plastenkah in oblačilih. Predstavljal je kar 79 odstotkov najdenih delcev. Raziskovalec Alex Aves je v reviji Cryosphere zapisal, da ti delci najverjetneje prihajajo iz lokalnih raziskovalnih postaj, simulacije pa kažejo, da bi njihov izvor lahko segal tudi do 6000 kilometrov stran.

Sicer so znanstveniki na Antarktiki mikroplastiko odkrili že v predhodnih raziskavah, vendar le v morju in ledu, v svežem zapadlem snegu pa je bilo to prvič. Domnevajo, da mikroplastika prek zemeljske oble potuje skupaj s prahom, vetrom in morskimi tokovi. Pred tem so jo našli že pod vrhom Mount Everesta in v globinah oceanov.

Onesnaženje z mikroplastiko ima tako lokalne, kot tudi globalne posledice. Strokovnjaki trdijo, da ljudje mikroplastiko zaužijemo prek vode, zraka in tudi hrane, vendar hkrati priznavajo, da posledic na zdravje ljudi, še niso dobro raziskali. So si pa enotni, da imajo delci mikroplastike zaradi temne barve velik vpliv na globalno segrevanje. Čisti sneg, ledene plošče in ledeniki po svetu se kljub temu, da odbijejo večino sončne svetlobe, hitro topijo, onesnaženi pa se topijo še hitreje, kar povzroča tveganje za plazove in erozijo. Hitro manjšanje ledenikov pa je tudi grožnja za zaloge vode in agrikulturo v gorskih regijah po vsem svetu.