Edino soočenje

Macron o "referendumu o Evropi", Le Penova odgovarjala na vprašanje o ruskem denarju

A.R.
21. 4. 2022, 10.03
Posodobljeno: 21. 4. 2022, 10.45
Deli članek:

Včeraj sta se na edinem predvolilnem soočenju spopadla kandidata drugega kroga francoskih predsedniških volitev, Emmanuel Macron in Marine Le Pen. Med prevladujočimi temami so bile prihodnost Evrope, migracijske politike in odnos do vojne v Ukrajini.

Profimedia
Pred drugim krogom francoskih volitev del volilcev še vedno neopredeljen

Francoske predsedniške volitve so včeraj zvečer stopile v zadnjo etapo z edinim televizijskim soočenjem med kandidatoma drugega kroga, Marine Le Pen in Emmanuelom Macronom. Gre že tradicionalno za eno odločilnih faz predvolilne tekme. Če bi to držalo tudi letos, bi glede na vpliv obeh včerajšnjih nastopov bolje kazalo sedanjemu predsedniku Macronu.

Po poročanju BBC je Le Pen pričakovano zavzela kritično držo in dosedanjemu predsedniku očitala nezadovoljstvo Francozov glede življenjskega standarda. Zavrnila je potrebo po spreminjanju pokojninske politike in obljubila več demokratičnega odločanja z bolj odprto referendumsko zakonodajo, s čimer se je skušala prikazati kot naslednico civilnega gibanja rumenih jopičev, ki ga je podžgal Macronov poskus obdavčitve goriv. V zadnjih tednih je Le Pen sicer obljubila referendum o zakonu o migracijah, po katerem bi Francozi načeloma odločali o tem, kdo si zasluži živeti v Franciji in »kdo naj odide«.

Le Pen, ki bi reševanje ekonomskih problemov Francozov reševala predvsem s spremembo migracijskih politik, se je predstavila kot »predsednica civilnega miru in narodnega bratstva« in je bila po oceni nekaterih komentatorjev dobro pripravljena. Vseeno pa je morala odgovoriti na nekaj kočljivih vprašanj, v katerih se Macronu ni bilo težko prikazati kot zmerna alternativa desničarski kandidatki. Le Pen je morala tako odgovarjati na vprašanje o posojilu, ki ga je za svojo stranko že leta 2014 najela pri eni od ruskih bank, se soočiti z očitki o njeni naklonjenosti Rusom v priključitvi Krima leta 2014, kontroverzno pa je tudi njeno stališče glede prepovedi nošenja naglavnih rut in nestrinjanje kandidatov glede ekoloških vidikov energetske politike.

Macron se je na kritike svojega predsedovanja skliceval na težave zaradi epidemije in aktualne ukrajinske vojne, zaradi katerih da je bilo obdobje preteklih let eno težjih obdobij v aktualni zgodovini Francije. Nedeljske volitve je označil za »referendum o Evropi in sekularizmu«, ki naj bi predstavljale »trenutek dejanske izbire«. S tem se je nanašal predvsem na odločanje o položaju Francije znotraj Evrope, saj se je Le Pen v preteklosti nagibala k izstopu Francije iz Evropske unije, stališče pa je v svoji sedanji kandidaturi omilila z idejami o prenovi Evrope in krepitvijo suverenosti njenih narodov.

Čeprav se je sledeč meritvam javnega mnenja po soočenju Macron odrezal bolje, pa je del volilcev še vedno neopredeljen. V preteklih dnevih se je na ulice več francoskih mest zgrnilo predvsem mlajše francosko prebivalstvo, ki je nedeljske volitve označilo za lažno izbiro. V prvem krogu volitev izpadli levi kandidat Jean-Luc Melenchon se je sicer s kar petinsko podporo dobro odrezal. Vprašanje pa je, h komu, če sploh, se bodo v drugem krogu volitev obrnili njegovi volivci.