Brdo-Brioni

Na Bledu izrečene "nesprejemljive in neupravičene" izjave

J.P./STA
20. 5. 2021, 10.43
Posodobljeno: 20. 5. 2021, 10.51
Deli članek:

Hrvaški predsednik je kritiziral ravnanje Bolgarije in njeno blokado Severne Makedonije na poti k članstvu v EU.

Profimedia
Zoran Milanović in Borut Pahor na vrhu pobude Brdo-Brioni

Hrvaški predsednik Zoran Milanović je po srečanju vrha pobude Brdo-Brioni na skupni novinarski konferenci s slovenskim kolegom Borutom Pahorjem opozoril, da se je Severna Makedonija znašla v nemogočem položaju, saj ena od članic EU nesprejemljivo posega v njen prostor in pravice, med drugim z zahtevami, kot je ta, kako naj o svoji zgodovini piše v šolskih učbenikih. Milanović je napovedal, da bo takšnemu ravnanju v okviru svojih pristojnosti odkrito nasprotoval.

Hrvaški predsednik ob tem ni izrecno izpostavil Bolgarije, a je bilo jasno, da govori o uradni Sofiji in njenem zavračanju pogajalskega okvira za Severno Makedonije. Brez soglasja vseh držav članic EU o pogajalskem okviru Severna Makedonija ne more začeti pogajanj z EU, za začetek katerih je sicer skupaj z Albanijo zeleno luč Bruslja dobila že marca lani.

Skupni interes

V Bolgariji med drugim trdijo, da makedonski učbeniki potvarjajo resnico in zaničujejo skupno etnično in jezikovno zgodovino. Od Skopja zahtevajo, da prizna bolgarsko poreklo makedonske nacije.

V Sofiji so zaradi ponedeljkovih izjav v četrtek na pogovore na sedež bolgarske diplomacije povabili hrvaško veleposlanico Jasno Ognjanovac. Pred tem je generalni direktor za evropske zadeve na bolgarskem zunanjem ministrstvu Rumen Aleksandrov ocenil, da so Milanovićeve izjave "nesprejemljive in neupravičene". Izrazil je razočaranje glede na dosedanji izvrsten dialog Sofije in Zagreba ter njuno strinjanje glede vrste tem na evropski agendi, so zapisali na spletni strani bolgarskega zunanjega ministrstva.

Aleksandrov je spomnil tudi na dejstvo, da Bolgarijo in Hrvaško naravno povezuje skupni interes za reforme, stabilizacijo in integracijo držav Zahodnega Balkana v EU. Kot je poudaril, pa mora ta proces temeljiti na ustreznih dosežkih vsake države kandidatke, ob spoštovanju temeljnih vrednot unije, med katerimi je tudi načelo dobrososedskih odnosov.