Od novembra lani do konca letošnjega oktobra so bile temperature po vsem svetu večinoma višje od povprečja med leti 1981 in 2010. Najbolj so se zagrela območja na Arktiki, na Aljaski in v delih severne Sibirije. Nadpovprečno toplo je bilo po praktično vsej Evropi pa tudi na severovzhodu Kitajske, Bližnjem vzhodu, po jugovzhodni Aziji, Avstraliji, južni Afriki in po delih Antarktike. Temperature so bile nižje od povprečja le v nekaterih oceanskih predelih in po severnoameriških savanah, kažejo podatki Evropskega programa za opazovanje Zemlje Copernicus.

Na globalni ravni je bilo preteklih 12 mesecev za 0,56 stopinje Celzija bolj toplih od povprečja 1981-2010, kar je za desetinko odstotne točke manj kot v rekordnem letu 2016. Meteorologi tej številki dodajo še 0,63 stopinje Celzija, da pridejo do razlike med temperaturami danes in temperaturami pred industrializacijo. Preteklih 12 mesecev je bilo tako za 1,2 stopinje Celzija toplejše od povprečja pred industrializacijo.

Kako je bilo pri nas?

Skladno z globalnim trendom se segreva tudi Slovenija, kažejo podatki, ki so jih zbrali na Arsu. V preteklih 12 mesecih je bil namreč le maj hladnejši od povprečja, v večini preostalih mesecev pa so slovenski meteorologi zabeležili temperature, višje od povprečja 1981-2010. Na območju Ljubljane so bili tako nadpovprečno topli meseci november (še v letu 2018), februar, marec, junij (ta je bil tudi rekordno vroč), julij, avgust, september in oktober. Znotraj povprečja so bili tako le december, januar in april.

povprečna temperatura ljubljana
ARSO
Povprečna temperatura v zadnjih 12 mesecih v Ljubljani.

Zelo podobne rezultate so zabeležili tudi na ostalih merilnih postajah po Sloveniji, edina izjema je Kredarica, kjer so temperature pod povprečjem poleg maja izmerili še januarja, je pa bil pa zato nadpovprečno topel april.

povprečna temperatura kredarica
ARSO
Povprečna temperatura v zadnjih 12 mesecih na Kredarici.