Tusk odgovarja

Podpora krajši preložitvi brexita možna, če bodo britanski poslanci podprli izstopni sporazum

J.P./STA
20. 3. 2019, 18.04
Posodobljeno: 20. 3. 2019, 18.09
Deli članek:

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je danes dejal, da bi lahko evropski voditelji podprli krajšo preložitev brexita, če bo britanski parlament podprl sporazum o izstopu iz Evropske unije. Vprašanje dolžine podaljšanja ostaja odprto.

Reuters
Donald Tusk

"V luči posvetovanj, ki sem jih imel v preteklih dneh, verjamem, da bi bila krajša preložitev možna. Vendar pa bo pogojena s podporo izstopnemu sporazumu v britanski poslanski zbornici. Vprašanje dolžine podaljšanja ostaja odprto," je na današnji novinarski konferenci povedal Tusk, ki bo v četrtek in petek v Bruslju gostil voditelje članic EU.

Predlog preložitve do 30. junija, ki ga predlaga Mayeva, odpira številna pravna in politična vprašanja. Voditelji EU bodo o tem razpravljali v četrtek, je še pojasnil predsednik Evropskega sveta, ki je o pismu danes po telefonu govoril tudi z Mayevo.

Na vrhu bi lahko potrdili tudi pravna zagotovila glede izstopnih pogojev, ki jih je Velika Britanija od EU prejela pretekli teden v Strasbourgu.

Predsednik Evropskega sveta je ob tem povedal, da trenutno ne vidi potrebe po izrednem vrhu EU, če bodo britanski poslanci prihodnji teden potrdili sporazum. Če se bo pojavila potreba po tem, pa ga je pripravljen sklicati.

"Čeprav se zdi upanje za končni uspeh krhko ali celo iluzorno, utrujenost od brexita pa je čedalje bolj vidna in upravičena, do zadnjega trenutka ne smemo obupati pri iskanju pozitivne rešitve," je še poudaril.

Britanska premierka je v današnjem pismu Tusku zaprosila Evropsko unijo za preložitev brexita do 30. junija. To prošnjo je utemeljila s tem, da namerava izstopni sporazum britanski poslanski zbornici znova predložiti v glasovanje, čeprav ga je dvakrat že zavrnila.

Evropska komisija je že pred tem v internem dokumentu pred vrhom EU evropske voditelje pozvala, naj izberejo med preložitvijo do 23. maja, torej pred evropskimi volitvami, in daljšo preložitvijo najmanj do konca leta 2019. "Vsaka druga možnost (na primer preložitev do 30. junija 2019) bi predstavljala resno pravno in politično tveganje za Evropsko unijo," je poudarila.