Kriza

Merklova v najhujši krizi v 12 letih: kakšni so možni scenariji

T.L./STA
20. 11. 2017, 07.16
Posodobljeno: 20. 11. 2017, 09.19
Deli članek:

Nemčiji grozi politična kriza in predčasne parlamentarne volitve, potem ko so v nedeljo ponoči liberalci nepričakovano zapustili uvodne pogovore.

Profimedia
Angela Merkel je tako v petek zapuščala pogovore, ki so nato v nedeljo propadli.

V Nemčiji so ponoči propadli uvodni pogovori o sestavi vladajoče koalicije med unijo (CDU/CSU), liberalci (FDP) in nemškimi Zelenimi. Propad uvodnih pogovorih nekateri že ocenjujejo kot politično krizo v največjem evropskem gospodarstvu, ki bi Nemčiji lahko prinesel predčasne parlamentarne volitve.

Pogajanja o jamajški koaliciji so propadla, ko so v nedeljo ponoči liberalci nepričakovano zapustili uvodne pogovore. "Bolje je nevladati, kot napačno vladati," je dejal vodja liberalcev Christian Lindner.

Nemška kanclerka Angela Merkel je v odzivu danes dejala, da obžaluje propad uvodnih pogovorov, a hkrati obljubila, da bo storila vse, da bo Nemčija premagala trenutno politično krizo.

"Kot kanclerka ... bom storila vse, da bo država dobro prebrodila to težavno obdobje," je dejala. Merklova, ki jo je propad pogovorov pahnil v najhujšo krizo v 12 letih, odkar je na vrhu Nemčije, se bo še danes sestala z nemškim predsednikom Frankom-Walterjem Steinmeirjem. Merklova se bo dopoldne o ravnanju po propadu pogajanj pogovarjala z vodstvom svoje stranke, ločeno se bo sešlo tudi vodstvo Zelenih.

Generalna sekretarka FDP Nicola Beer je CDU/CSU in Zelenim danes očitala, da so se v pogovorih zoperstavili modernizaciji Nemčije, še posebej na področjih digitalizacije, fleksibilnega delovnega časa in izobraževanja. Nasprotovali so tudi zahtevi FDP za ukinitev solidarnostnega dodatka, je še utemeljila odstop od pogovorov v jutranji oddaji nemške televizije ZDF. Poudarila je, da se liberalci ne bojijo iti niti v opozicijo niti na predčasne volitve.

Nemški Zeleni so v odzivu dejali, da je propad uvodnih koalicijskih pogovorov velik udarec za že izpogajane kompromise glede boja proti podnebnim spremembam. Nemška Levica je po propadu uvodnih koalicijskih pogovorov že zahtevala predčasne volitve.

Vodja Levice Katja Kipping je za časnik Berliner Zeitung dejala, da bi bile predčasne volitve ustrezna posledica propada pogovorov o veliki koaliciji. Po njenem prepričanju bodo volitve pokazale, da sistem Merklove ni sposoben večine. "Po propadu desnosredinske vlade je napočil čas za levo alternativo," je poudarila.

Kakšni so možni scenariji

Po propadu pogovorov o jamajški koaliciji je možnih več scenarijev. Najverjetnejše so predčasne volitve, a tudi pot do njih je zapletena.

Predsednik države mora namreč najprej predlagati kanclerja, ki ga mora potrditi polovica vseh poslancev spodnjega doma parlamenta. Če predsednikov predlog ne dobi zadostne podpore, nastopi druga faza volitev kanclerja. Bundestag mora kanclerja izvoliti v dveh tednih z absolutno večino, pri čemer število poskusov in kandidatov ni omejeno, določen je le dvotedenski rok.

Če v tem času kancler ni potrjen, se začne tretja faza, v kateri za izvolitev zadostuje relativna večina in izbran je tisti, ki med vsemi dobi največ glasov. V tem primeru ga lahko predsednik države imenuje za kanclerja manjšinske vlade ali razpusti parlament, čemur morajo v 60 dneh slediti predčasne volitve.

Druga možnost je manjšinska vlada, ki je v Nemčiji po volitvah niso še nikoli oblikovali, med drugim tudi zato, ker je precej tvegana. Pri vsakem glasovanju v parlamentu bi namreč potrebovala tudi glasove opozicijskih strank. Če bi CDU/CSU manjšinsko vlado sestavila z FDP, bi ji do večine v parlamentu manjkalo 29 sedežev, v primeru vlade z zelenimi pa 42.

Teoretično bi bila možna še velika koalicija med CDU/CSU in socialdemokrati (SPD), ki pa so po slabem izidu na volitvah 24. septembra napovedali, da bodo tokrat v opoziciji. Tudi danes je namestnik predsednika SPD Ralf Stegner ponovil, da niso pripravljeni na vstop v veliko koalicijo. "Nimamo mandata za veliko koalicijo," je dejal.