Da bodo naš planet prizadele še veliko bolj grozljivi vremenski dogodki, kot sta orkan Irma in Harvey, je neizogibno dejstvo. Resnično zaskrbljujoče pri tem pa je, da na to sploh nismo pripravljeni, svarijo strokovnjaki.
Države bi morale začeti resno načrtovati, kako se bodo odzvale na takšne dogodke, sicer zavestno pristajajo na to, da bodo dopustile preživetje samo bogatim, opozarjajo strokovnjaki. Globalno segrevanje ozračja in podnebne spremembe bodo sprožili še več in še bolj ekstremne vremenske dogodke, trdijo, in podobno kot sedanji orkani, bodo le-ti nepravično prizadeli predvsem revne, piše časnik Independent.
Zdaj so takšni dogodki še redki. Nevarni cikloni se bodo predvidoma pojavljali sicer redkeje, vendar bodo veliko bolj intenzivni. Dejstvo, da se tokrat soočamo s kar dvema takšnima izrednima dogodkoma v tednu dni, bi moralo biti resno opozorilo, kaj nas čaka v prihodnje, pravijo.
Zelo nesorazmerno bo prizadelo predvsem najbolj revne
"Orkani v Ameriki, tajfun Hato in ekstremne monsunske padavine v jugovzhodni Aziji, so nazorno pokazali, kako šibka in ranljiva je človeška infrastruktura v soočenju s takšnimi tveganji,” meni Mike Lokwood z oddelka za meteorologijo na Univerzi v Readingu. “Takoj bi morali začeti uporabljati previdnostna načela predvidevanja, sicer se bomo morali sprijazniti z normalnostjo dogodkov, ki so se doslej pojavljali na vsakih 50 let ali še redkeje. Cena, ki jo bomo morali plačati za to, pa bo zelo visoka, tako v pogledu denarja, virov in – kar je najbolj pomembno – trpljenja ljudi, “ je prepričan Lokwood.
Iz načina odzivanja na takšne izredne dogodke bi se morali kaj naučiti in se bolje pripraviti na prihodnje katastrofalne vremenske dogodke, svarijo klimatologi in vremenoslovci.
“Sedanji dogodki bi nam morali biti lekcija, da se moramo pripraviti za bolj vročo prihodnost,” meni Dann Mitchell, raziskovalec s Cabotovega inštituta pri Univerzi v Bristolu. “Zelo verjetno je, da bodo močna deževja, na splošno v prihodnje postala bolj ekstremna, enako velja tudi za vročinske valove in suše. Zato nam dogodki, kot sta Irma in Harvey lahko pomagajo razumeti, ali smo na to pripravljeni, in koga bodo najbolj prizadeli. Vse bolj jasno namreč postaja, da bodo najbolj prizadeti revni, ki so hkrati tudi najbolj izpostavljeni klimatskim tveganjem ter pred njimi tudi najmanj zaščiteni. Ustrezna obravnava te neenakosti, pa je v jedru, ne le razprav o podnebnih spremembah, temveč vsakršnih razprav o tem, koliko in kako smo sploh lahko odporni proti tveganjem in nevarnostim.”
Privatizacija dobička in socializacija tveganja
“Medtem ko že drugi orkan zapored pustoši po Karibih ter ob ekstremnih padavinah in posledicah neviht, ki jih sprožajo pretekle emisije toplogrednih plinov, se moramo vprašati, kako dolgo še lahko pričakujemo, da bodo davkoplačevalci in tisti, ki jih neurja prizadenejo, pripravljeni plačevati stroške posledic podnebnih sprememb,” meni Myles Allen, profesor geosistemske znanosti na oxfordski univerzi.
“V članku, ki smo ga objavili v reviji Climate Change, smo pokazali, da lahko skoraj 30 odstotkov dviga globalne ravni morja v obdobju od 1880 do 2010 pripišemo produktom, ki jih izdeluje 90 velikih korporacij. Pogovarjati se moramo začeti o tem, ali je smiselno, da podjetja, ki proizvajajo izdelke, s katerimi se povzročajo izpuste toplogrednih plinov, razbremenimo vsakršne odgovornosti za posledice njihove uporabe. Kot smo ugotovili že leta 2008, se podeljevanje neomejenih licenc podjetjem, ki ustvarjajo zasebni dobiček, družba kot celota pa prevzema vso tveganje, lahko konča slabo za vse,” je za Independent povedal Allen.
