Na Hrvaškem ne najde primernega merilnika sladkorja za svojega hudo bolnega sina, ki močno zaostaja v razvoju, je na vozičku, ne govori, ima epileptične napade in hudo sladkorno bolezen tipa 1, zato jemlje inzulin. Njegova mama mora vrednosti sladkorja meriti večkrat na noč. »Nedavno sem med tretjo in peto uro bedela, da sem lahko sinu šestkrat izmerila vrednosti. Sam namreč ne more povedati, kdaj se slabo počuti zaradi visokega sladkorja,« pove.
Za sina bi rada dobila merilnik CGMS, ki je sistem za kontinuirano merjenje glukoze. A tega, kot je povedala, na Hrvaškem ni mogoče dobiti. Nekateri, kot pove Markušić Dokićeva, se znajdejo tako, da prijatelje in sorodnike v tujini zaprosijo, naj jim ga tam kupijo in pošljejo. Sama si tako ne more pomagati, saj nimajo nikogar, ki bi živel v tujini in bi to storil zanju. Na problem je že opozorila Hrvaški zavod za zdravstveno zavarovanje. Slednji opozarja, da niti od enega ponudnika merilnega sistema CGMS še niso dobili ponudbe, kar se po njihovih besedah mora zgoditi, šele nato lahko pristane na listi pripomočkov za sladkorne bolnike.
