Satira

Charlie Hebdo "sprošča zdaj tudi v nemščini"

M.K.
1. 12. 2016, 12.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Francoski satirični časopis Charlie Hebdo, znan po svojem provokativnem humorju, je s karikaturo kanclerke Angele Merkel davi prvič izšel tudi v nemški izdaji.

Twitter
Charlie Hebdo je prvič nagovoril bralce v nemškem jeziku.

Skoraj dve leti po tragičnem terorističnem napadu na uredništvo časopisa v Parizu, je satirični tednik danes izšel tudi v nemškem jeziku. Brezkompromisno so se s karikaturo lotili kanclerke Angele Merkel, ki so jo upodobili med sedenjem na porcelanastem prestolu ob branju tega tednika z naslovom "Charlie Hebdo – sprošča. Zdaj tudi v nemščini."

Izdajatelj, risar stripov in grafik Laurent Sourisseau, znan tudi po svojem vzdevku Riss, ki je bil težko ranjen v terorističnem napadu januarja lani, je prepričan, da tudi v Nemčiji obstaja tržišče za Charlie Hebdo. "Humor je doma povsod, celo v Nemčiji," je povedal za ARD. "Gre za poskus objavljati časopis v drugem jeziku in poiskati novo skupino bralcev in zvesto publiko, ki bi mu lahko stopila v bran," je dodal Riss.

Časopis zdaj pripravljajo na tajni lokaciji, potem ko je bilo v terorističnem napadu ubitih 12 članov redakcije, med njim tudi nekateri najbolj znani francoski karikaturisti.

Nemško izdajo iz Francije ureja 33-letni sodelavec, ki sicer prihaja iz Berlina in po nasvetu svojih kolegov, uporablja vzdevek Minka Schneider. V izjavi za časnik Süddeutsche Zeitung je povedal, da je bilo solidarnostno gibanje pod sloganom "Tudi jaz sem Charlie!" še posebno močno v Nemčiji, kjer so prodali 70.000 izvodov izdaje časopisa, ki je bil objavljen teden dni po napadu na uredništvo.

Charlie Hebdo v nemščini tiskajo na 16 straneh in v nakladi 200.000 izvodov, vsebinsko pa ga tvorijo povečini članki in karikature, ki so prevedeni iz francoskega jezika. V prihodnje pa uredniki načrtujejo tudi nemške vsebine.

Čeprav ima časopis številne lojalne podpornike, je imel v Franciji vedno tudi veliko sovražnikov. Zato je po objavi karikatur preroka Mohameda postal tarča napada islamističnih skrajnežev. Številni muslimani so to objavo namreč razumeli kot bogoskrunstvo, večkrat pa jim je uspelo razjeziti tudi Vatikan in francoski politični establišment.