Skupščina je po tridnevnem srečanju v Tirani soglasno sprejela izjavo s predlog.
"Grožnja iz Rusije je realna in resna," je povedal Michael Turner, predsednik Natove parlamentarne skupščine, ki je - pred vrhom Nata v Varšavi julija letos - v albanski prestolnici združila okoli 250 poslancev iz 28 držav članic.
Iz Slovenije so se zasedanja udeležili poslanci Jasna Murgel, Žan Mahnič in Matej Tonin.
Parlamentarna skupščina je v deklaraciji izrazila obžalovanje zaradi "ruske uporabe sile proti sosednjim državam in namenskega ustrahovanja Natovih zaveznic".
Deklaracija navaja še, da "zaradi tega Nato ni imel druge možnosti, kot da prouči možnost agresivnega ruskega delovanja proti članicam zavezništva kot potencialne grožnje ter sprejme enakovredne ukrepe".
Nato je prekinil vse sodelovanje z Moskvo po ruski priključitvi polotoka Krim, a zavezništvo je že sporočilo, da bo imelo formalne pogovore z Moskvo še pred vrhom Nata v Varšavi, ki bo 8. in 9. julija.
Člani skupščine z deklaracijo pozivajo vse zaveznice Nata, da zavarujejo članice, ki se počutijo ogrožene.
Sicer pa se je aprila prvič po juniju 2014 sestal Svet Nato-Rusija, a pogovori so se končali z "globokim nesoglasjem" zaradi Ukrajine ter drugih vprašanj, čeprav je šef Nata Jens Stoltenberg takrat dejal, da je šlo za koristno izmenjavo mnenj.
Nato se je medtem lotil obsežne vojaške preureditve za zagotovitev veliko hitrejšega odgovora v primeru ponovitve ukrajinske krize.
Rusija po drugi strani zatrjuje, da koraki Nata za namestitev vojakov in opreme v vzhodni Evropi ogrožajo njeno varnost.
Parlamentarna skupščina je zavezništvo tudi pozvala k okrepitvi sodelovanja z agencijo EU za zunanje meje Frontex glede migrantske krize.
