Svojo odločitev je Valls utemeljil s tem, da bi v primeru razprave v parlamentu tvegal uničenje kompromisa, ki so ga dosegli, čeprav z njim ni zadovoljna niti sindikalna niti delodajalska stran.
Takšno odločitev mu je omogočilo posebno ustavno določilo, uporabil pa ga je predvsem zato, ker v parlamentu ne bi zbral dovolj glasov. Reformi se je namreč uprlo tudi 40 poslancev vladajoče Socialistične stranke. Včeraj so zato na podlagi predloga desnice glasovali tudi o nezaupnici vladi, ki pa pričakovano ni šla skozi.
Francija se spoprijema z največjim protestnim valom v zadnjih 40 letih.
Ogromno nezadovoljstvo
Kot smo že pisali, je na ulicah Francije proti spornemu zakonu protestiralo več sto tisoč ljudi. Zakon bi namreč olajšal odpuščanja, omogočal podaljševanje delovnega časa in omejeval moč sindikatov. Vallsova odločitev pa je protestnike še bolj razburila. Ti zdaj zahtevajo odstop nepriljubljenega Françoisa Hollanda. Že tako množični protesti, ki so na vrhuncu že dosegli 1,2 milijona ljudi, bodo v prihodnje gotovo postali še bolj številčni. Razširili so se celo v mnoge druge države. Tudi množični mediji so morali začeti poročati o njih, čeprav so informacije o protestnikih in njihovih vsebinah še vedno večinoma preslišane. Tako velikih protestov v Franciji ni bilo že 40 let in politične krajine gotovo ne bodo pustili nespremenjene.
Nevarna igra vlade
Vlada igra nevarno igro, kjer se lahko zgodi ne samo, da bo morala preklicati zakon, temveč bo na vrhuncu nezadovoljstva morda celo morala oditi. V vsakem primeru pa so predsedniku Hollandu dokončno odvzeli možnosti izvolitve na volitvah naslednje leto.
Za nedeljo, 15. maja, je Nočna vstaja napovedala nove, prve globalne proteste v podporo pravici, resnični demokraciji, boju proti zatiranju, revščini in neenakostim.
