Kongres skrajne desnice

Program stranke AfD: Islam ne sodi v Nemčijo

M.K./STA
1. 5. 2016, 19.40
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

V Stuttgartu se danes končuje dvodnevni kongres desne populistične stranke Alternativa za Nemčijo (AfD). Za veliko razburjenje pa je poskrbela objava osebnih podatkov okoli 2000 članov stranke na spletu.

Profimedia
Vodstvo stranke Afd: Uwe Junge, Andre Poggenburg, Frauke Petry and Joerg Meuthen

Osrednja tema je bil odnos do islama, ki glede na program stranke v Nemčiji ni dobrodošel.

Na neki radikalni levičarski spletni strani so se danes pojavila imena, naslovi in telefonske številke okoli 2000 članov AfD. Gre za seznam prijavljenih na kongres, kako se je ta znašel v rokah levičarjev, pa ni jasno, na spletni strani navaja časnik Spiegel.

Jörg Meuthen iz vodstva stranke je zaradi incidenta že napovedal "kazenski pregon". Ob tem je dejal, da lahko razume, da je uhajanje podatkov med člane vneslo precej nemira. "To, kar se dogaja, niso igrice," je poudaril.

Razprava na kongresu se je osredotočala na vsebino novega strankarskega programa. Med drugim se v njem stranka opredeljuje kot vsenemška, kritična je do vse večje integracije EU in zavrača evropsko bančno unijo. Po navedbah Deutsche Welle se zavzema za izstop iz območja z evrom, ohranjanje tradicionalne družine, več referendumov in ohranjanje jedrske energije v Nemčiji.

V programu stranke: Islam ne sodi v Nemčijo

Danes se je razprava posvečala predvsem odnosu do islama in priseljevanja. Tako so člani z glasovanjem v program vnesli poglavje z naslovom Islam ne sodi v Nemčijo.

"Ortodoksni islam, ki ne spoštuje naše pravne ureditve ali ji celo nasprotuje in ki zahteva položaj edine veljavne religije, ni združljiv z našo pravno ureditvijo in kulturo," so zapisali v njem. Zavrnili so vnos določila, ki bi zagotavljalo, da muslimanov ne bodo na splošno zavračali.

Ob tem so sklenili tudi, da bi moralo biti financiranje gradnje in delovanja mošej iz tujine prepovedano. Zavračajo minarete in klice k molitvi. Izrekli so se za prepoved nošenja naglavnih rut za deklice in ženske v šolah ter za prepoved polnega zakrivanja v javnosti.

Zmerneža so izžvižgali

Člana, ki je pozval k bolj prefinjeni razpravi brez "prijateljsko-sovražne retorike" in ki je spomnil, da je svoboda vere ena temeljnih svoboščin, so iz občinstva pospremili žvižgi. Podpredsednica stranke Beatrix von Storch je odgovorila z besedami, da stranka zelo dobro razlikuje med političnim in osebnim islamom.

"Ne nameravamo izgnati vseh muslimanov," je zagotovila podpredsednica stranke Beatrix von Storch.

So pa iz besedila črtali določilo, ki bi zavračalo migracije. V besedilu v soboto zvečer so se namreč zavzeli za zavračanje "priseljevanja, še posebej iz tujih kulturnih območij".

Vendar pa so številni člani kasneje spominjali, da se je stranka že od samega začetka zavzemala za nadzorovane migracije po vzoru Kanade in menili, da se od tega ne bi smeli oddaljiti. Nekateri govorci so menili, da so problematični predvsem muslimanski migranti, medtem ko so na primer krščanski migranti iz Azije v Nemčiji dobrodošli.

Na koncu je radikalna formulacija iz besedila izpadla. Tako program sedaj navaja, da so "za trg dela primerno usposobljeni prišleki z visoko stopnjo pripravljenosti na integracijo" dobrodošli.

Sicer pa so člani z 51,9-odstotno podporo podprli tudi odločitev vodstva stranke o izredni razpustitvi deželnega združenja stranke v nemški zvezni deželi Posarje. Stranka se je za to potezo odločila zaradi stikov vodstva z desnimi ekstremističnimi skupinami.

Po sobotnih izgredih je današnji dan kongresa potekal mirno. Nemška policija je v soboto aretirala okoli 500 levičarskih protestnikov, ki so skušali članom AfD onemogočiti prihod na kongres. Protestniki so v policiste in novinarje metali petarde ter zažigali pnevmatike. Izbruhnili so tudi spopadi med privrženci levice in člani AfD.

Stranka AfD pod vodstvom predsednice Frauke Petry je zastopana v parlamentih osmih nemških zveznih dežel, njena priljubljenost pa se krepi tudi na nacionalni ravni. Javnomnenjske ankete ji trenutno pripisujejo med 12 in 14 odstotki podpore volivcev.