Bašar al Asad – jabolko spora med Rusijo in Turčijo
G.G.
25. 11. 2015, 08.11
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:
Ko se je ruski predsednik Vladimir Putin odločil, da bo v Siriji vojaško stopil na stran na zahodu do nedavno močno osovraženega sirskega predsednika Bašarja al Asada, so v Ankari stiskali zobe in sopihali od jeze. Erdoganova Turčija je namreč najbolj oster nasprotnik »režima« v Damasku.
Reuters
Erdogan in Putin trenutno nista najboljša prijatelja.
Reuters
Kraj ob sirsko-turški meji, kjer sta s padali pristala pilota sestreljenega ruskega letala.
Bežen opazovalec dogodkov na Bližnjem vzhodu bi menil, da je vse bolj gospodarsko močna Turčija, ki je še do nedavnega imela velike želje po vstopu v EU, oster nasprotnik zločinske organizacije Islamska država. Čeprav sta bili Turčija in Sirija v času hladne vojne na različnih bregovih, je turški predsednik Recep Tayyip Erdogan vendarle še pred približno desetimi leti dopustoval skupaj z Bašarjem al Asadom. Vse se je spremenilo z začetkom državljanske vojne v Siriji leta 2011.
Turška podpora džihadistom
Turčija sicer ni posredovala vojaško, začela pa je odkrito »podpirati džihadistične skupine, kot denimo Ahrar al Šam, ki deluje v skladu z ideologijo Al Kaide, in fronto al Nusra, ki je na seznamu terorističnih organizacij v ZDA in Evropi,« je zapisal novinar britanskega časnika The Guardian Martin Chulov. Obenem je Erdogan dopustil, da je Islamska država (ISIS) prodajala nafto na turškem ozemlju, na kar je nedavno, po terorističnih napadih v Parizu, namignil Putin, ko je dejal, da kar 40 držav finančno podpira ISIS.
Raje po Kurdih kot po džihadistih
Turki so poleti vstopili v »protiteroristično vojno«, a tarča njihovih napadov niso bili teroristi, temveč Kurdi, ki so začeli osvajati ozemlja znotraj Sirije, območja, ki jih je držala Islamska država. Skratka, Turki se bolj kot Islamske države bojijo sekularnih Kurdov.
Facebook
Pripadnice kurskih Ženskih obrambni enot (YPJ) v Siriji.
Rusko-iransko naveza
Toda tudi Rusi nimajo popolnoma čistih namenov. Putin je skupaj z Iranom med bolj vnetimi podporniki al Asada. Ruski letalski napadi so usmerjeni predvsem zoper Islamsko državo, na zahodu pa menijo, da tudi zoper zmernejše skupine sirskih upornikov, kar je danes zopet izpostavil ameriški predsednik Barack Obama. Ruska letala naj bi minule dni obstreljevala tudi pripadnike 3,5 milijonske turkmenske manjšine, ki so prav tako borijo proti al Asadu.
In če so ruska letala res obstreljevala turkmensko manjšino v Siriji, ki ji je Turčija zelo naklonjena, je lahko njihovo letalo namerno ali nenamerno zašlo v turški zračni prostor, Turki pa se zaradi tega niso obotavljali. Opozorili sicer so, nato pa tudi streljali.
Vojna bi bila pogubna
Toda mrtva ruska vojaka sta premalo, da bi zakuhala oborožen spopad med Rusijo in Turčijo. Njuna voditelja se ne bosta spuščala v norosti vojne, saj se dobra zavedata, da bi bilo to pogubno za gospodarstvi države. V prihodnjih dneh bodo tako sledile ostre diplomatske besede, sodelovanje se bo poslabšalo na številnih področjih, na ozemlju Sirije pa bosta obe strani še naprej podpirali svoje »prijatelje«.
Reuters
