Iz EFSF so zvečer sporočili, da sredstva iz obstoječega progama pomoči, ki bi se moral izteči že konec 2014, a ga je območje evra po dogovoru z Grčijo dvakrat podaljšala, od polnoči ne bodo več na voljo.
Že pred kakšno uro je to možnost nakazal malteški premier Joseph Muscat, ko je svojemu parlamentu sporočil, da bi grška vlada odpovedala referendum, če bi se nadaljevala pogajanja in posledično dosegel nov dogovor.
Za podaljšanje evrskega programa pomoči prepozno
Slovaški finančni minister Peter Kažimir je prav tako prek Twitterja sporočil, da je za podaljšanje obstoječega evrskega programa pomoči iz začasnega mehanizma za stabilnost evra EFSF preprosto prepozno, saj do polnoči, ko se program izteče, ni več časa za potrditev v nacionalnih parlamentih, kjer je ta korak potreben. "Zadnji možni rok za odločitev o podaljšanju programa je bil konec minulega tedna. Program se izteče opolnoči," je zapisal Kažimir.
Grški premier Aleksis Cipras je namreč v pismu posojilodajalcem zaprosil tudi za kratkoročno podaljšanje obstoječega programa, v katerem je ostalo še 1,8 milijarde evrov in 10,9 milijarde evrov neporabljenih sredstev za dokapitalizacijo bank. S tem bi si lahko zagotovili neke vrste premostitveno financiranje do dogovora o novi pomoči iz stalnega mehanizma za stabilnost evra (ESM).
Stubb je medtem prek Twitterja sporočil, da ni možno niti prestrukturiranje dolga do EFSF, ki bi vsebovalo tudi delni odpis dolga do tega mehanizma, za katerim stojijo evrske države. Glede grške prošnje za dveletni program pomoči iz evropskega mehanizma stabilnosti (ESM) v višini 29 milijard evrov pa je Stubb zapisal, da se takšne prošnje vedno obravnava po normalnih postopkih. To v prenesenem smislu najverjetneje pomeni, da dogovora glede tega kmalu ne more biti.
EFSF je od začetka programa februarja 2012 Grčiji izplačal za 141,8 milijarde evrov posojil, za katere jamčijo članice območja evra. Od tega je 48,2 milijarde evrov odpadlo za dokapitalizacijo in nadzorovano reševanje grških bank. Od te vsote 10,9 milijarde evrov ni bilo porabljenih, kar pomeni, da skupna višina posojil EFSF znaša 130,9 milijarde evrov. EFSF je tako največji grški upnik, na katerega odpade okoli 40 odstotkov grškega javnega dolga.
Grčija bi morala do polnoči plačati tudi junijske obveznosti do Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v višini okoli 1,6 milijarde evrov, a so v Atenah že večkrat zatrdili, da tega ne bo bodo storili. Takojšnjih učinkov tega neplačila sicer ne bo, saj so postopki v IMF v primeru neporavnanih obveznosti razmeroma dolgotrajni. A prva dama sklada Christine Lagarde je že napovedala, da Grčija dostopa do novih sredstev IMF do poplačila obveznosti ne bo imela.
Je pa popoldne prišla neuradna informacija, da evroskupina in institucije posojilodajalcev v sredo pričakujejo nove predloge Aten, tako da je šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem že sklical novo telekonferenco evrskih finančnih ministrov.
