Varufakis je pismo začel z besedami, da so Grki v minulih petih letih storili izjemno veliko ter da je nova vlada zavezana širšemu in globljemu reformnemu procesu s ciljem trajnega izboljšanja rasti ob zagotavljanju vzdržnosti dolga in finančne stabilnosti, krepitvi socialne pravičnosti in blažitvi velikega socialnega stroška krize. Nato omenja zavedanje nove grške vlade, da so bili postopki, dogovorjeni s prejšnjimi vladami, prekinjeni z nedavnimi predsedniškimi in splošnimi volitvami ter da je rezultat tega razveljavitev več tehničnih dogovorov.
Obenem navaja, da grške oblasti spoštujejo finančne obveznosti Grčije do vseh upnikov in da izražajo namero, da bodo sodelovale s partnerji, da bi preprečile tehnične ovire v kontekstu sporazuma o finančni pomoči, ki ga priznavajo kot zavezujočega glede njegove finančne in postopkovne vsebine.
"V tem kontekstu sedaj grške oblasti prosijo za šestmesečno podaljšanje sporazuma o finančni pomoči (v angleščini Master Financial Assistance Facility Agreement)," piše Varufakis v pismu da dveh straneh z datumom 18. februar 2015, naslovljenem na šefa evroskupine Jeroena Dijsselbloema.
V tem obdobju si bodo skupaj prizadevali za uspešno končanje sporazuma o finančni pomoči na podlagi predlogov grške vlade in institucij, ob čim boljšem izkoriščenju dane prožnosti v obstoječem programu, še piše v pismu. Ob tem Varufakis v pismu navaja sedem ciljev šestmesečnega podaljšanja sporazuma o finančni pomoči.
Prvi je dogovor o vzajemno sprejemljivih finančnih in administrativnih pogojih, katerih izvedba v sodelovanju z institucijami bo stabilizirala fiskalni položaj Grčije, zagotovila ustrezen primarni fiskalni presežek in stabilnost dolga ter pripomogla k uresničitvi fiskalnih ciljev za leto 2015, ob upoštevanju sedanjih gospodarskih razmer.
Drugi je v tesnem sodelovanju z evropskimi in mednarodnimi partnerji zagotoviti, da bodo novi ukrepi popolnoma financirani, pri čemer se Grčija zavezuje, da se bo vzdržala enostranskih dejanj, ki bi lahko spodkopali fiskalne cilje, gospodarsko okrevanje in finančno stabilnost.
Tretji cilj je omogočiti ponovno vzpostavitev ukrepa Evropske centralne banke (ECB), ki grškim bankam omogoča, da za najemanje posojil pri njej kot zavarovanje ponudijo grške državne obveznice.
Četrti cilj je podaljšati razpoložljivost sredstev v evropskem reševalnem skladu EFSF, iz katerega je za Grčijo v sklopu sedanjega programa na voljo še 1,8 milijarde evrov.
Peti cilj je začeti tehnične priprave novega programa pomoči, ki ga Varufakis v pismu imenuje "nova pogodba za okrevanje in rast" med Grčijo, Evropo in Mednarodnim denarnim skladom (IMF).
Šesti cilj je doseči dogovor o nadzoru izvajanja fiskalnih in reformnih ukrepov v okviru EU in ECB ter "v enakem duhu" z IMF v šestih mesecih podaljšanja sporazuma o finančni pomoči.
Sedmi cilj je razprava o načinu izvedbe sklepov evroskupine iz novembra 2012, ki se nanašajo na možnost nadaljnjih ukrepov v pomoč Grčiji pri zagotavljanju vzdržnega dolga.
Finančni ministri držav v območju evra so takrat napovedali, da bodo ob grškem spoštovanju zavez po potrebi preučili dodatne ukrepe in pomoč, vključno z znižanjem stopnje sofinanciranja Grčije pri črpanju sredstev iz strukturnih skladov in nadaljnje znižanje obrestnih mer za posojila Grčiji.
Grška vlada sicer v Varufakisovem pismu izraža odločenost, da bo tesno sodelovala z institucijami EU in z IMF za zagotovitev fiskalne in finančne stabilnosti ter za izvedbo daljnosežnih reform, potrebnih za izboljšanje življenjskega standarda milijonov Grkov z vzdržno gospodarsko rastjo, zaposlovanjem in socialno kohezijo.
