Svet

Guverner ciprske centralne banke se bori proti slabim posojilom

STA/mv
27. 1. 2014, 19.15
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Glavni izziv Cipra ostaja sanacija bančnega sistema oz. problematike slabih posojil, je danes dejal guverner ciprske centralne banke Panikos Demetriades. Pri tem se je zavzel za posamično reševanje primerov slabih posojil ter za nove kriterije pri njihovem potrjevanju.

wikipedia

Demetriades je na današnji novinarski konferenci izpostavil, da je kriza Ciper, podobno kot Islandijo in Irsko, ujela z visoko zadolženostjo zasebnega sektorja. Bančni sistem se je zato znašel na robu zloma. Dolg zasebnega sektorja je, kot je spomnil, na Islandiji ob izbruhu krize presegal 500 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), na Irskem pa 300 odstotkov BDP. Tudi na Cipru je znašal 300 odstotkov BDP. 
Težave bi bilo treba zdaj po njegovih besedah nasloviti in rešiti tako, da bi se pogledalo in prestrukturiralo vsako slabo posojilo posebej. Prav tako naj bi se posamično preučevalo učinkovitost upravljanja posameznih naložb. Ustrezno naj bi bilo treba prilagoditi tudi zakonodajo, Kot je še pristavil glavni ciprski centralni bankir, bi bilo treba pri potrjevanju posojil preusmeriti kriterije, tako da bi načelo ocene vrednosti premoženja zamenjali z načelom ocene zmožnosti za povračilo.

Ciper lani prejel mednarodno pomoč

Centralna banka bo oceno učinkovitosti ciprskih bank, njihovih operativnih zmogljivosti in politike upravljanja premoženja izvedla v prvi polovici letošnjega leta, je še napovedal. Ciper je marca lani zaradi kolapsa prenapihnjenega bančnega sistema, ki je z visokimi obrestnimi merami in naklonjenim zakonodajnim okvirom privabljal denar različnih bogatašev in podjetij, predvsem iz Rusije, prejel mednarodno finančno pomoč. Evrske države in Mednarodni denarni sklad so mu v zameno za izpolnjevanje pogojev namenili 10 milijard evrov. Nikozija je zato temeljito prestrukturirala dve največji banki. Donedavno druga največja banka Laiki je šla v likvidacijo, njeno premoženje pa so razdelili na dobro in slabo. Prvo se je preneslo na največjo banko Bank of Cyprus, drugo pa na ciprsko obliko t.i. slabe banke. Imetniki vlog v Bank of Cyprus nad 100.000 evrov, med katerimi so prevladovali ruski državljani, so morali za reševanje banke prek mehanizma bail prispevati 47,5 odstotka vrednosti svojih vlog, ki so jim jo pretvorili v delnice. Na ta način se je banka dokapitalizirala za okoli osem milijard evrov. Ciprske banke imajo še vedno posebne omejitve; med drugim to, da lahko Ciprčani s svojih računov dvignejo največ 300 evrov na dan.