Obilo sluzi so na gladini morja v zadnjih dneh opazili tudi prebivalci in obiskovalci slovenske obale, ki so zaradi tega tudi nekoliko v skrbeh. Vendar jih biologi mirijo, da gre za naraven pojav, ki pa za ljudi ni škodljiv.
"Sluzasta snov ni nevarna za ljudi, lahko pa težave predstavlja za nekatere živali. Predvsem takrat, ko se sluz nabira na morskem dnu. Ribe se lahko sluzi preprosto umaknejo, medtem ko brez kisika ostanejo drugi morski organizmi, ki so manj mobilni ali pritrjeni na morsko dno. Storiti ni mogoče veliko, saj je odstranjevanje sluzi z morskega dna zelo težko oziroma praktično nemogoče," je za N1 pred dnevi pojasnil biolog na Morski postaji Piran Borut Mavrič.
Sluzenje morja (angl. mucilage) je pojav sluzastih agregatov na morski gladini ali pa v globljih vodnih slojih. Sluz nastane zaradi delovanja planktonskih alg, ki pod določenimi pogoji velik del proizvedene organske snovi izločijo v vodo. Ob delovanju še drugih dejavnikov, ta raztopljena organska snov se preoblikuje v partikulatno obliko, ki jo vidimo kot agregate. Glavna sestavina sluzi poleg vode so ogljikovi hidrati, vanjo pa se ujame še veliko različnih v vodi lebdečih delcev. Sluzasti agregati so lahko različnih velikosti, včasih se lahko povežejo v več metrov velike oblake, pojasnjujejo na straneh Nacionalnega inštituta za biologijo.
Po poročanju časnika Delo pa sluzenje ne povzroča kopalcem preglavic le na slovenski obali. Kot so jim pojasnili na Morski biološki postaji Piran, je morje polno sluzi v celotnem severnem Jadranu. Pojav so zaznali ob hrvaški, slovenski in italijanski obali med Puljem in Numano pri Anconi. V Kvarnerju in ob dalmatinski obali tega pojava ni.
Kot še piše omenjen časnik, se zaradi toplega in mirnega morja sluzenje še povečuje. Vidljivost pod morjem pri Piranu je približno en meter. Zaradi sluzi so v skrbeh turistični delavci, saj je glavna sezona pred vrati. Nič kaj dobre volje pa niso niti ribiči, ki zaradi sluzi ulovijo bistveno manj ali pa skoraj nič rib. Zdaj si vsi želijo spremembe vremena. Sluzi bi jih lahko namreč rešilo nevihtno vreme, ki bi pripomoglo k zamenjavi večjih vodnih mas v severnem Jadranu. Sicer pa lahko takšno sluzenje morja traja tudi en mesec.
