Dopolnjena kazenska ovadba

Geološki zavod Slovenije zanika očitke o korupciji pri gradnji kanala C0

J.V./STA
27. 3. 2024, 15.50
Deli članek:

Opravljanje raziskovalnega dela in iskanje rešitev za zahteve zaščite okolja ne sodijo med koruptivna dejanja, so danes poudarili v Geološkem zavodu Slovenije (GeoZS). "Seveda pa pri tem ne moremo odgovarjati za naročnikove končne poslovne odločitve," so zapisali v odzivu na izjave o njihovi vlogi pri gradnji kanala C0.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Ljubljanska svetnica stranke Vesna Jasminka Dedić in član organizacije Alpe Adria Green Miha Jazbinšek sta pretekli teden predstavila ustavno pobudo, ki jo pripravljata zaradi povezovalnega kanala C0. V začetku novembra lani sta vložila tudi kazensko ovadbo zoper več oseb, povezanih z gradnjo kanala, ki sta jo, kot sta povedala pretekli teden, dopolnila. Z dopolnjeno kazensko ovadbo želita razsvetliti, "kakšno vlogo so imeli oziroma imajo zunanji izvajalci in neodvisni strokovnjaki pri izvajanju pritiskov na državne organe, pri izdelavi koruptivnih strokovnih podlag in pravnih mnenj". Jazbinšek je pri tem izpostavil podjetje E-Net okolje in Geološki zavod Slovenije, ki je po njegovem mnenju "največja inštitucija, ki je izgubila svoje ime".

Raziskovalno delo in iskanje rešitev za zaščito okolja ni koruptivno dejanje

Na GeoZS so v odzivu na povedano danes poudarili, da raziskovalno delo in iskanje rešitev za zaščito okolja ni koruptivno dejanje. "Tovrstno povezovanje raziskovalnega dela in koruptivnosti si lahko brez slabe vesti privošči zgolj nekdo, ki se ležerno postavi v pozicijo nasprotovanja," menijo. Na zavodu zato od Jazbinška zahtevajo javno opravičilo za izrečene izjave o koruptivnosti Geološkega zavoda Slovenije. "Za zaščito svoje strokovne integritete ter spoštovanja dela in predanosti naših sodelavcev pa ne izključujemo niti pravnih ukrepov proti Mihi Jazbinšku," so zapisali. Kot so pojasnili, so za naročnika in investitorja JP Voka Snaga za pripravo programa ukrepov pripravili "temeljito študijo, v kateri so na inženirski in znanstveni osnovi izračunali možne posledice kanala C0 za vodnjake ter pri tem upoštevali različne scenarije, kot so: nezaznavno puščanje, poškodbe in potres". Ta je, kot pravijo, natančno in pregledno ovrednotila nevarnosti in tveganja za potrebe projektiranja na podlagi kvantitativnih parametrov tveganja. Pozneje so za potrebe priprave podlag za presojo vplivov na okolje izdelali še oceno nevarnosti za pretrg cevovoda v primeru potresa.