Vse kaže, da nas v drugi polovici novembra čaka posvetovalni referendum o projektu JEK 2, nas pa je tokrat zanimalo, kako lokalna skupnost gleda na to, da naj bi v svoje okolje dobili še en ogromen jedrski objekt. »Z JEK 1 res dobro sobivamo, vzpostavilo se je veliko zaupanje med nuklearko in krajani. To pa še ne pomeni, da je izvedba projekta JEK 2 v Krškem kar sama po sebi umevna,« pravi predsednik Mestne četrti Leskovec pri Krškem Jože Olovec.
Plačali bodo in vse bo v redu?
»Zagotovo je treba že pred gradnjo vzpostaviti dialog z lokalno skupnostjo, s krajani, jim morda ponuditi primerno nadomestilo, morda v kakšni drugi obliki kot pri JEK 1, pri katerem se renta steka v občinski proračun in se potem od tam financirajo nekateri projekti,« meni Jože Olovec. Kot pravi, posebno nadomestilo sicer prejemajo tudi krajani, ki živijo v polmeru 1,5 kilometra od nuklearke, v njihovi krajevni skupnosti sta to Žadovinek in del Stare vasi. »Je pa težko govoriti zgolj o denarju, češ, ko nam bodo plačali, bo pa vse v redu. To ne gre tako. Mi že imamo JEK 1, gradi se odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, JEK 2 bo tako že tretji jedrski objekt v naši občini. Nujno je treba vzpostaviti zaupanje in primerno nadomestilo,« poudarja Olovec.
Podobnega mnenja je predsednica Mestne četrti Krško Tajana Dvoršek, ki pozdravlja vloženo pobudo za posvetovalni referendum. S tem je, kot meni, tudi lokalna skupnost dobila zeleno luč, da začne dejavno sodelovati v postopku umeščanja JEK 2 v prostor: »Vse nadaljnje aktivnosti morajo biti usklajene z voljo in pričakovanji lokalnega prebivalstva. S pobudo za referendum se odpira pot za premišljeno in celovito načrtovanje prihodnjega razvoja našega mesta ter občine, ki bo v najboljšem interesu skupnosti in okolja, hkrati pa bo prispeval k stabilni energetski prihodnosti države.« Kot poudarja, lokalna skupnost zdaj čaka na začetek dialoga z državo. »Pri prvi nuklearki se je mesto gradilo okrog nje, zdaj pa se nuklearka umešča v mesto,« poudarja.
Vpliv sega čez meje občine
Vpliv nuklearke nedvomno gre tudi čez občinsko mejo. Darja Germšek Predanič, predsednica KS Artiče, ki je nuklearki najbližje naselje brežiške občine, meni, da je referendum dobra poteza, če le ni zavezujoč. »JEK 2 nedvomno potrebujemo. Glede na dobre izkušnje lokalnih skupnosti s prvo nuklearko, kar zadeva varnost, nadzor, sodelovanje, menim, da tudi z drugim blokom ne bi smelo biti težav. Poleg tega je jedrska elektrarna prav gotovo manj škodljiva od katere druge industrije, ki jo že imajo v Krškem.« Tako velik projekt bo za sabo nedvomno potegnil tudi druge stvari, od gradnje infrastrukture do novih naselij, zato je projekt JEK 2 gotovo tudi razvojna priložnost za Posavje, je prepričana. »Bilo pa bi prav, da vlada lokalne skupnosti, ki se jih JEK 2 najbolj dotika, vključuje v pogovore, načrte, upošteva njihovo mnenje. Dejstvo je tudi, da za zdaj vemo o drugem bloku nuklearke zelo malo ali skoraj nič.«
JEK 2 da, a ne za vsako ceno
Gradnja JEK 2 je bila tudi ena glavnih tem 111. seje županov Sveta regije Posavje. Jasno so povedali, da podpirajo gradnjo nuklearke, saj se zavedajo pomena stabilnega vira električne energije za samooskrbo Slovenije, toda ne za vsako ceno. »Projekt bom podprl le, če me boste prepričali, da bo to hkrati razvojna priložnost za Posavje in bo omogočil kakovostno bivanje naših otrok, vnukov, pravnukov,« je brežiški župan Ivan Molan dejal državnemu sekretarju za nacionalni jedrski program v kabinetu predsednika vlade, Danielu Levičarju, ki so ga župani povabili na sejo.
Kot je poudaril predsednik sveta regije, župan Občine Bistrica ob Sotli Franjo Debelak, imajo župani o JEK 2 še veliko vprašanj in pomislekov. »Naloga vlade je, da sodeluje z nami in da nas vključuje v odločitve,« je dejal in ob tem dodal, da je Občina Bistrica ob Sotli v zvezi z nuklearko vladi napovedala tožbo. »Naša občina je diskriminirana zaradi varnostnih študij, po katerih nas izločajo iz desetkilometrskega pasu, ki je upravičen do dodatnih razvojnih sredstev. Ob desetmilijardnem vložku, ki ga država načrtuje za gradnjo JEK 2, bo morala najti neke odstotke tudi za nas,« je povedal.
Po Levičarjevih besedah s stališča vlade gradnja JEK 2 ni vprašljiva. »Želja je, da se projekt pripelje do konca. Menim pa, da bo na referendumu vsa Slovenija gledala, kako se bodo opredelili ljudje v Posavju.« Kot je poudaril, je JEK 2 kompleksen, multideležniški projekt, ki pomeni tudi posebno priložnost za celotno regijo. »Verjamem, da se bodo skladno s tem razvili tudi gospodarstvo, stanovanjska politika in vsa družbena infrastruktura, ki bo morala slediti temu projektu. Tudi kadrovska problematika je ena ključnih. Do leta 2035 bo potrebnih vsaj 500 novih inženirjev, ekonomistov, pravnikov in drugega visoko izobraženega kadra za izvedbo tega projekta, nato pa do leta 2045 vsaj še enkrat toliko ljudi za posadke, ki bodo upravljale JEK 2. To pomeni od tisoč do 1500 novih delavcev.«
Trenutno je v sklepni fazi priprava resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije, o kateri bosta vlada in nato državni zbor odločala v kratkem in ki bo tudi podlaga za izvedbo referenduma. Kot je ob tem povedal Bruno Glaser iz Gen energije, je v pripravi tudi dokumentacija za umeščanje JEK 2 v prostor, nared naj bi bila v maju, nato sledijo usklajevanja z mestno in drugimi občinami. Zato se po besedah krškega župana Janeza Kerina že sestaja posebna delovna skupina, ki jo sestavljajo predstavniki vseh šestih občin in ki je že začela oblikovati razvojne potrebe Posavja.
Levičar: Ni razloga za selitev ARAO
Levičar je na seji izrazil tudi podporo zahtevi posavskih županov po vrnitvi sedeža agencije za ravnane z radioaktivnimi odpadki ARAO nazaj v Krško. Vlada se je namreč odločila sedež agencije uradno preseliti iz Krškega v Ljubljano, temu pa se je Posavje odločno uprlo. »Sem vaš zaveznik. Prav noben razlog o selitvi sedeža ARAO v Ljubljano me ne prepriča,« je dejal Levičar, ki je bil o selitvi sedeža obveščen naknadno. Po Molanovem mnenju je tovrstno ravnanje vlade nesprejemljivo in podcenjujoče. »Da ustanovo, ki naj bi skrbela za odlaganje nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, odpeljejo drugam, je podcenjujoče za vse nas. V Posavju smo bili že večkrat izigrani, najprej pri gradnji avtoceste, ko so nam obljubili povezavo Krško–Brežice, nato pri letališču Cerklje ob Krki, kjer je bilo podpisanih cel kup protokolov, pa še zdaj nimamo zgrajenih vseh cest okrog letališča, da ne govorim o odlagališču NSRAO, o katerem je vlada podpisala številne protokole, ki pa jih še vedno ni izpeljala,« je spomnil Molan.
Kot je dodal Debelak, nasprotujejo načinu delovanja vlade, da o posavskih zadevah odloča brez Posavcev: »Umik sedeža ARAO je bil neumna poteza, sploh v luči umeščanja drugega bloka JEK 2, pri čemer je nujno treba navezati sodelovanje. Jedrski odpadki se večinoma ustvarjajo v Krškem, zato naj bo tudi sedež agencije, ki se ukvarja z jedrskimi odpadki, v Krškem.«
Svet regije je tako sprejel sklep, da čez štiri tedne skliče naslednjo sejo, nanjo pa povabi pristojne ministre in posavske poslance ter jim predstavi svoje zahteve glede JEK 2, ki naj zajema tudi razvojni program za Posavje. Župani so tudi dejali, da zahtevajo selitev ARAO nazaj v Krško in da odločno nasprotujejo postavitvi azilnega centra na Obrežju.
