Raziskava Vox populi

Slovenska javnost močno razdvojena glede uzakonitve pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

D.K./STA
18. 3. 2024, 18.17
Posodobljeno: 18. 3. 2024, 18.23
Deli članek:

Uzakonitvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je naklonjenih 47,3 odstotka vprašanih, 43,4 odstotka je ne podpira, 9,2 odstotka jih je neopredeljenih, kaže Dnevnikova javnomnenjska raziskava Vox populi. 55,2 odstotka vprašanih meni, da referendum o tem vprašanju ni potreben.

Profimedia
Bolezen

Uzakonitvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so nekoliko bolj naklonjeni moški kot ženske, ob tem pa pripadniki mlajših populacij (do 30 let in do 45 let) in višje ter visoko izobraženi. Skladno s tako porazdelitvijo s tem projektom soglaša tri četrtine volivcev Levice, dve tretjini volivcev Gibanja Svoboda, polovica volivcev SD, četrtina volivcev SDS in komaj 15 odstotkov volivcev Nove Slovenije.

38,5 odstotka vprašanih meni, da bi morali o predlogu zakona o prostovoljnem končanju življenja odločati na referendumu. Da ta ni potreben, meni 55,2 odstotni delež vprašanih, od tega 74 odstotkov volivcev SD, 64 odstotkov volivcev Gibanja Svoboda, 60 odstotkov volivcev Levice, a samo 32 odstotkov volivcev SDS. Večina volivcev te stranke, 58 odstotkov, meni, da je referendum potreben.

Na vprašanje čigavo mnenje bi najbolj upoštevali, če bi se odločali o tem, da bi to pravico uporabili in prostovoljno končali svoje življenje, je 61,6 odstotka vprašanih odgovorilo, da bi se o tem odločili avtonomno. Zdravnikovo mnenje bi upoštevalo 26 odstotkov vprašanih, 5,6 odstotka pa bi upoštevalo mnenje svojcev. 6,3 odstotka se jih ni opredelilo. Mlajši anketiranci so nadpovprečno pogosto navajali, da bi upoštevali mnenje zdravnika (39 odstotkov) ali svojcev (osem odstotkov), v starostni skupini nad 60 let pa jih je le 18 odstotkov navedlo, da bi upoštevali zdravnikovo mnenje, kar 77 odstotkov pa, da bi se odločili avtonomno.

Raziskava je tokrat vsebovala tudi vprašanja glede stališč o smrtni kazni, splavu, gradnji jedrskih elektrarn, umetni oploditvi samskih žensk ter spremembi spola. Splav podpira 69,3 odstotka vprašanih, gradnjo jedrskih elektrarn pa 69,2 odstotka, umetno oploditev samskih žensk pa 61,8 odstotka vprašanih. Precej nižjo podporo imata smrtna kazen (28,4 odstotka) in sprememba spola (36,2 odstotka).

Ljudje, ki podpirajo uzakonitev pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, prevladujoče ne podpirajo smrtne kazni (53 odstotkov), podpirajo pa pravico do splava (89 odstotkov), umetno oploditev samskih žensk (77 odstotkov), spremembo spola (52 odstotkov) in gradnjo jedrskih elektrarn (70 odstotkov). Med ljudmi, ki uzakonitve ne podpirajo, je 73 odstotkov nasprotnikov smrtne kazni, polovica jih nasprotuje pravicama do splava in do umetne oploditve samskih žensk, druga polovica pa obe omenjeni pravici zagovarja, poroča Dnevnik.

Pomoč pri končanju življenja se nanaša na dejanje, pri katerem drugi osebi, ki želi končati svoje življenje, na njeno prostovoljno in informirano zahtevo nekdo priskrbi sredstvo, s katerim bo oseba končala svoje življenje. To lahko vključuje tudi predpisovanje ali zagotavljanje smrtonosne učinkovine, ki pa jo pacient zaužije ali si jo vbrizga sam. Evtanazija pa je dejanje, pri katerem nekdo aktivno povzroči smrt drugi osebi na njeno prostovoljno in informirano zahtevo, lahko pa so določeni še drugi pogoji. Običajno to vključuje vbrizganje smrtonosne učinkovine, so pojasnilo zdravniške zbornice navedli na Dnevniku.

Javnomnenjsko raziskavo je med 11. in 14. marcem za časnik Dnevnik opravila agencija Ninamedia na vzorcu 700 anketirancev.