Poslanci so februarja sprejeli novelo zakona o osnovni šoli, ki pa je v javnosti odprla številne pomisleke, na katere so se danes odzvali tudi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje.
Gre za napačno interpretacijo
Minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda je sicer ob predstavitvi predloga novele v DZ dejal, da si z njim prizadevajo za bolj kakovosten in pravičen sistem vzgoje in izobraževanja. Šolski sistem se mora namreč stalno prilagajati, je izpostavil. Vendar nekateri niso bili istega mnenja. Po objavi omenjene novele zakona v uradnem listu, ki je začela veljati 1. marca, so namreč številni izrazili pomisleke in namigovanja, da prenovljeni koncept razširjenega programa ukinja pomoč, ki so je bili učenci zdaj deležni v okviru dopolnilnega pouka. Vendar na ministrstvu to odločno zanikajo. Kot pravijo, "gre za napačno interpretacijo".
Prenovljeni zakon o osnovni šoli sicer med drugim prinaša obvezni tuji jezik za prvošolce in nacionalno preverjanje znanja (NPZ) za tretješolce. Določa tudi, da je uspeh na NPZ v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa. Novela prenavlja tudi koncept razširjenega programa v osnovnih šolah in vključevanja otrok priseljencev v obvezni program ter dviguje število predmetnih izpitov za šolajoče na domu.
Nov koncept razširjenega programa
Razširjeni program je doslej obsegal podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov. Zdaj pa zakon določa, da se v okviru razširjenega programa "izvajajo organizirane oblike vzgojno-izobraževalnega dela z učenci, ki vključujejo vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja ter učenje učenja". Vendar na ministrstvi mirijo. Kot pojasnjujejo, novela zakona osnovnim šolam nalaga obvezo, da bodo v razširjenem programu še vedno morale izvajati dejavnosti, ki bodo namenjene dodatnemu utrjevanju znanja ter pomoči učencem z učnimi težavami, lahko tudi v večjem obsegu kot do zdaj.
"Poleg novele zakona o osnovni šoli so bili v uradnem listu 1. marca 2024 objavljeni tudi ključni programski dokumenti, ki jih je predhodno sprejel Strokovni svet RS za splošno izobraževanje, med drugim Kurikulum za razširjeni program osnovne šole, in ki podrobneje urejajo način in vsebine dela v razširjenem programu. Predmetnik za osnovne šole tako predvideva najmanj 1,5 ure tedensko na oddelek za vsebine iz sklopa samostojno in sodelovalno učenje, vsebino tega sklopa pa sestavlja tudi pomoč pri učenju učencem z učnimi težavami, kar se je pred uvedbo novele zakona o osnovni šoli opredeljevalo kot dopolnilni pouk. Ta del razširjenega programa je zajet v sklopu samostojno in sodelovalno učenje," dodajajo na ministrstvu.
Sklop samostojno in sodelovalno učenje je namenjen širjenju in poglabljanju znanja, utrjevanju strategij in veščin za uspešno učenje, razvijanju učnih navad, razvijanju zmožnosti samouravnavanja procesov učenja in prevzemanja odgovornosti za procese učenja in dosežke. Znotraj sklopa je med drugimi vsebinami poudarjena posebna vsebina z naslovom dodatna podpora in pomoč učencem pri učenju, pravijo.
Ob tem še pojasnjujejo, da je namen dejavnosti odkrivanje in prepoznavanje učenčevih težav pri učenju; iskanje veščin in strategij za premagovanje ovir pri učenju ob upoštevanju močnih področij; odpravljanje vrzeli v znanju, tudi zaradi morebitne daljše odsotnosti učenca; nudenje podpore po kontinuumu pomoči, ob upoštevanju narave in specifičnosti učnih težav; vključevanje učenca v pripravo individualiziranega delovnega načrta učenja in pomoči; odkrivanje in prepoznavanje ter podpiranje učenčevih močnih področij ter talentov; vključevanje nadarjenega učenca v pripravo individualnega načrta in mape dosežkov; nudenje individualne in/ali skupinske pomoči učencem, ki imajo težave in primanjkljaje pri učenju, kot tudi učencem, ki presegajo predpisane učne standarde.
