Tiskovna konferenca

V KGZS si želijo, da bi resor čimprej dobil novega vodjo, da se leto 2023 ne bi več ponovilo

A.S./STA
9. 1. 2024, 12.51
Posodobljeno: 9. 1. 2024, 12.52
Deli članek:

V KGZS si želijo, da se leto 2023, ki so ga zaznamovale ujme, ne bi več ponovilo.

Sašo Švigelj
Predsednik KGZS Roman Žveglič.

Za leto 2024 si tako po besedah predsednika KGZS Romana Žvegliča želijo leto z normalnimi vremenskimi razmerami. "Želimo si, da nam vreme služi ter da bi vlada zaznala, da je pridelovanje hrane državotvorno in strateško, ter da bi nam šla pri tem naproti," je dejal.

V Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) si po njegovih navedbah želijo tudi, da bi resor čimprej dobil novega vodjo. "Želeli bi si ministra ali ministrico takoj, ne da se lovi skrajni rok," je Žveglič dejal na današnji novinarski konferenci. Resor je namreč po tistem, ko je DZ oktobra lani na predlog premiera Roberta Goloba razrešil Ireno Šinko, še vedno brez ministra, začasno pa ga vodi obrambni minister Marjan Šarec.

Žveglič zapletov z napačnim navajanjem izobrazbe kandidatke za kmetijsko ministrico Mateje Čalušić ni želel komentirati. "Želimo, da se čimprej sestanemo ter da si ministrica izbere dobro ekipo, ki bo znala prisluhniti, slišati in sprejeti dobre predloge," je dejal. Ponovil je, da je imenovanje ministra odgovornost največje vladne stranke in predsednika vlade ter da izobrazba pri ministru niti ni tako pomembna.

Ob protestih nemških kmetov, ki so zaradi vladnih načrtov za zmanjšanje subvencij v kmetijstvu v torek izvedli večje proteste po državi, je ocenil, da je evropsko kmetijstvo na razpotju. "Težava evropskega kmetijstva je ta, da se mu nalaga hude omejitve, hkrati pa se mu znižujejo podpore. Ob tem na evropski trg na podlagi sklenjenih sporazumov prihaja cenejša hrana nepreverjene kakovosti, ki znižuje odkupne cene evropskim kmetom," je orisal.

Direktor KGZS Janez Pirc je lansko delovanje zbornice označil za uspešno. KGZS je aktivno sodelovala pri pripravi in spremembah predpisov s področja kmetijstva, pri čemer je Žveglič izpostavil uredbo o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev in predlog za dvig denarnih nadomestil na najožjih vodovarstvenih območjih. Zbornica je opravila številna pravna svetovanja in članom nudila psihosocialno podporo. Aktivno je sodelovala pri pomoči po naravnih nesrečah, po avgustovski ujmi predvsem s preskrbo krme za živali.

Lani se je začelo tudi izvajanje novih intervencij iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023 do 2027 za Slovenijo. Delovanje zbornice je po Pirčevih besedah ovirala pozna implementacija pravnih podlag. V roku za oddajo zbirnih vlog so kmetje lani oddali 54.730 vlog, 98,5 odstotka s pomočjo kmetijskih svetovalcev. Število teh vlog je bilo za 1092 nižje kot predlani, je še povedal Pirc.