Stavka

Z zdravstvom očitno ni zadovoljen nihče, očitki letijo na vse strani

Andraž Zupančič / STA
9. 1. 2024, 08.46
Posodobljeno: 9. 1. 2024, 08.47
Deli članek:

Zdravstvo še vedno ostaja ena večjih, in kot kaže, tudi nerešljivih težav sedanje vlade. Predvidenim ukrepom se namreč upirajo vsi, tako zdravniki kot pacienti, ki zdaj kar istočasno stavkajo.

Sašo Švigelj
Dušan Keber v okviru Glasu ljudstva poziva zdravnike, naj se uprejo svojemu sindikatu ter se pridružijo pacientom.

Obljuba dela dolg, in če kdo to ve, ve sedanja vlada. Tako so se na barikade postavili tudi zdravniki, na drugi strani pa zagovorniki pacientov. Med seboj ti dve »stranki« tudi ne najdeta skupnega jezika. Ceno za celotno dogajanje na koncu seveda plačujejo bolniki in davkoplačevalci.

Še včeraj so pri sindikatu Fides čakali vlado na pogovorih, a se ta sestanka spet ni udeležila. Še več, do zdaj vlada ni niti oblikovala svoje pogajalske skupine. Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da bodo pogajalsko skupino oblikovali v tem tednu, v sindikatu pa menijo, da odločevalci še naprej odlagajo rešitve z obljubami, ki jih nato ne izpolnijo. »Od oktobra 2022 so izboljšanje sistema pisno potrdili trikrat, nobena rešitev se ni uresničila v celoti,« so navedli v sporočilu. Med drugim so namreč nezadovoljni z zamiki pri oblikovanju plačnega stebra za zdravstvo, že podpisane zaveze vlade pa ostajajo neuresničene in je zato odgovornost za stavko na vladi.

Obljube za obljubami, zgodilo pa se ni nič

»V enem letu se dejansko ni zgodilo nič, z izjemo daljših vrst, dodatnih odhodov zaposlenih iz javnega zdravstva ter še večje stiske pacientov in zaposlenih. To je ključni razlog za stavko: iskrena želja, da se vsaj tako rešitve začnejo uresničevati,« so navedli.

Zato so včeraj prižgali zeleno luč za začetek prvega dela zdravniške stavke, ki poteka danes med 7. in 21. uro v večini zdravstvenih zavodov v Sloveniji. Drugi del stavke se bo začel v ponedeljek, 15. januarja, ob 7. uri in bo trajal do sprejema sklepa o prenehanju stavke, ki ga sprejme glavni odbor sindikata, ali do sklenitve sporazuma o rešitvi stavkovnih zahtev.

V sindikatu si želijo ureditev plač in plačnega sistema zdravnikov na način, ki bo ločen in neodvisen od splošnega sistema plač v javnem sektorju – nova ureditev bi se začela uporabljati najpozneje 1. julija 2024.

Kaj stavka pomeni za bolnike? Zdravniki na dan stavke opravljajo le zdravniške storitve, katerih opustitev bi v kratkem času vodila v nepopravljivo hudo okvaro zdravja ali smrt. Za večino zdravstvenih storitev bo veljal enak razpored kot ob praznikih. 

Zagovorniki pacientov stavke ne razumejo

Na drugi strani so bolniki, v imenu katerih so glas povzdignili v iniciativi Glas ljudstva, ki se sklicuje na boj za bolj dostopno zdravstvo. Njihova stavka poteka istočasno, čeprav pravijo, da to ni »stavka proti zdravnikom ampak stavka za ohranjanje javnega zdravstva«.

V iniciativi opominjajo vladajočo koalicijo tudi na predvolilne obljube. Levica je med drugim obljubljala prepoved hkratnega dela zdravnikov pri javnih in zasebnih izvajalcih, Svoboda posodobljene standarde in normative v zdravstvu, SD pa, da bo vsak imel osebnega zdravnika.

Njihovi predlogi, ki so jih podprli s 6700 podpisi volivcev, med drugim vsebujejo za 10 odstotkov višji prag, nad katerim lahko družinski zdravniki, ginekologi in pediatri odklanjajo nove paciente. Ob sedanjem pragu bi bilo v Sloveniji v naslednjih letih več kot 400 tisoč ljudi brez osebnega zdravnika. V Zdravniški zbornici Slovenije sicer menijo, da zavzemanje za višji prag pomeni podporo slabši storitvi, do katere bo še težje priti. »Kdor nasprotuje izboljšanju delovnih pogojev zaposlenih v javnem zdravstvu, nasprotuje boljši obravnavi bolnikov,« so povedali v odzivu na predlog iniciative.

Zdravniki naj se pridružijo pacientom

Predstavnik iniciative Dušan Keber je že pred tem dejal, da je stavka zdravnikov neutemeljena in neetična, saj so se ob vseh ugodnostih, ki so jih izpogajali v preteklosti, čakalne dobe podaljšale.

»Pozivamo zdravnike, naj se uprejo diktatu svojih sindikatov, svojih zdravniških organizacij in naj se raje pridružijo pacientom, naj se pridružijo nam, naj se pridružijo naši stavki na Prešernovem trgu v Ljubljani,« je že pred samo stavko poudaril Keber.

V zdravniškem sindikatu Fides pa so v odzivu navedli poročanje medijev o tem, da je prednovoletno stanje v bolnišnicah pokazalo, kako blizu zloma je naš sistem izključno zaradi pomanjkanja zdravstvenega osebja. Po njihovih besedah ljudi zdravijo na hodnikih infekcijske klinike in internistične prve pomoči predvsem zato, ker ni nikogar, ki bi jih lahko sprejel v varno obravnavo na oddelke.