Evidentiranje delovnega časa

Mesec potrdil, da zakon o "štempljanju" v ponedejek stopa v veljavo. Možne bodo pripombe

G.G./STA
16. 11. 2023, 12.58
Posodobljeno: 16. 11. 2023, 17.18
Deli članek:

Zakon o evidentiranju delovnega časa bo kljub pomislekom v ponedeljek stopil v veljavo.

Sašo Švigelj
NIč tako novega.

Minister za delo Luka Mesec, ki bo v času bolniške odsotnosti nadomeščal premierja Roberta Goloba, je sicer ob prihodu na sejo vlade za petek napovedal novinarsko konferenco na to temo. Oglasil pa se je že danes. Ponovil je, da je potreba po zakonu nastala zaradi temeljnih kršitev - neplačevanje dela in da so se vsi v koaliciji in tudi ekonomsko-socialni partnerji strinjali z zakonom. "Zakon je napisan tako, da se ščiti delavce v panogah, kjer prihaja do kršitev. Vse ostalo, malice, štempljanje funakcionarjev, beleženje delovnega časa, ostajajo kot prej. Evidence beležimo že več let," je dejal Mesec in dodal, da bodo zaradi nezaupanja naredili nekakšno varovalko. "Zakon bo s ponedeljkom stopil v veljavo, bomo pa odprli elektronski naslov evidence@mddsz.gov.si, na katerega bodo lahko v naslednjih treh mesecih zaposleni in delodajalci sporočali komentarje, opažanja, strokovne službe pa ga bodo potem pregledale in po potrebi popravile," je dejal Mesec.

Ponovil je, da z zakonom ščitijo osnovno pravico do plačila delavcu, ne omejujejo pa svobode. Kot je še izpostavil, je treba evidence voditi že od leta 2006, edina prava sprememba v noveli pa da je uvedba elektronskega načina vodenja evidenc za delodajalce kršitelje. Novela zakona o evidentiranju sicer predvideva beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, denimo o prihodu in odhodu ter koriščenju odmora, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Prinaša tudi spremembo definicije delavca, za katerega mora delodajalec voditi evidenco. Po novem bo to veljalo za vse, ki na kakršnikoli pravni podlagi opravljajo delo pri delodajalcu - pod pogojem, da ga opravljajo osebno in so vključeni v delovni proces delodajalca ali pretežno uporabljajo sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa delodajalca. To pomeni, da bo treba evidentirati tudi delovne ure zaposlenih po različnih pogodbah, dijakov in študentov, samozaposlenim pa evidenc zase ne bo treba voditi. Izjema bodo funkcionarji in poslanci, za katere velja ločena zakonodaja, prav tako so v področni zakonodaji evidentiranje drugače uredili visokošolski učitelji. Prav izjeme od novele zakona o evidentiranju delovnega časa so v javnosti sprožile precej kritik.

Najslabše bi bile izjeme

Gospodarski minister Matjaž Han je že včeraj izražal pomisleke in govoril o "neživljenskem" zakonu. Glede na to, da je bila novela usklajena na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) in sprejeta v DZ, je ocenil, da "včasih pisana beseda /.../ v nekem zakonu še ne pomeni, da je življenjska in da je izvedljiva".

Četudi je novela v veljavi že od 20. maja in so imeli delodajalci pol leta za priprave na spremembe, ki naj bi se začele uporabljati v ponedeljek, se mu razvoj dogodkov ne zdi nič posebnega. "Zakon gre v življenje in se vidi, da pač ne funkcionira in ga je treba spremeniti. Za to je politika," je menil in dodal: "Jaz pri tem ne vidim nekih velikih političnih vprašanj." Sam se zavzema, da bi se politiki zdaj hitro dogovorili o spremembi člena, s katerim bi prestavili izvajanje novele, denimo za pol leta, v tem času pa pripravili "nek življenjski zapis". Najslabše pa bi po njegovem bilo, da bi imeli izjeme od evidentiranja, saj da morajo biti pravila igre približno enaka za vse.

Za spremembo

Iz delodajalskih zbornic doslej resnejših pripomb v medijih ni bilo. So pa v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) danes pozvali k zamrznitvi novele, ker da je ne bo mogoče izvajati v praksi. Zatrdili so, da so spremembam nasprotovali že od samega začetka in s konkretnimi primeri opozarjali na njeno neživljenjskost. "Zakon prinaša dodatno birokracijo, dodatne stroške delodajalcem, ne sledi novim oblikam dela, obenem pa ne prinaša nikakršnih zagotovil, da se zlorabe oz. kršitve ne bodo več dogajale," je pojasnil predsednik OZS Blaž Cvar.

Sindikati želijo transparentnost

Medtem je sindikalna stran že na okopih. Kot so zapisali v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS), jih čudi "orkestrirano nasprotovanje delodajalcev" tik pred uveljavitvijo novele, ki je bila na ESS usklajena in potrjena že septembra lani. V tej luči ostro nasprotujejo "kakršnimkoli poskusom delodajalcev, ki bi pomenile 'zamrznitev' oziroma prestavitev uporabe novele". Če bo vlada sledila pozivom, pa bo to po njihovem pomenilo uvajanje "t. i. politike 'zamrzovanja' na področju temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do počitkov in odmorov na področju delovnih razmerij".

"Ponovno želimo zelo jasno spomniti, da je delovni čas v skladu z zakonom o delovnih razmerjih 40 ur in da je bilo evidence delovnega časa treba voditi tudi do sedaj. Spremembe v zakonu pomenijo zgolj to, da postane povsem jasno, koliko časa je delavec v resnici delal, kdaj je izrabil odmore in počitke, koliko je opravil nadurnega dela in ali dela v običajnem oziroma prerazporejenem delovnem času. Transparentnost torej, ki jo želimo vsi," so še navedli v največji sindikalni centrali v državi.

Novela bi se morala po izteku polletnega prehodnega obdobja uporabljati v ponedeljek, predvideva pa beleženje dodatnih podatkov o delovnem času, obveščanje delavca o podatkih iz evidence, obvezno trajno hrambo evidenc, obvezno vodenje elektronskih evidenc za kršitelje zakonodaje ter višje globe in pooblastilo inšpektorjem za izrekanje glob v razponu.

Inšpektorat bo počakal

Na Inšpektoratu RS za delo napovedujejo zamik napovedane usmerjene akcije nadzora na začetek leta 2024. Kot so dejali na inšpektoratu, novela vnaša številne novosti, v tej luči pa pričakujejo, da bodo imela nekatera podjetja pri implementaciji težave, "zato tudi časovni zamik". Ob tem so poudarili, da so vsem delodajalcem s sodelavci na ministrstvu za delo "vedno na voljo, da na nas naslovijo strokovna vprašanja, preko katerih jim bomo nudili strokovno pomoč, da pravilno prenesejo novosti zakona".

Usmerjeno akcijo nadzora pa bodo torej začeli šele v začetku leta 2024. Z njo bodo preverjali, ali so delodajalci uspešno prenesli novosti zakona v prakso. "Upoštevali bomo načelo sorazmernosti, torej če bomo prepoznali majhne kršitve, večino zadev pa bo imel delodajalec pravilno urejene, bodo inšpektorji izrekali opozorila oziroma opomine. V primeru, da bodo inšpektorji pri delodajalcih prepoznali večje, sistematične oziroma dalj časa trajajoče kršitve delavskih pravic, pa bodo temu tudi primerno ukrepali," so dodali.