Dr. Tanja Tajnik je odraščala v okolici Velenja, in sicer v času, ko so otroci prosti čas še preživljali v naravi, saj niso bili pred računalniki in pametnimi telefoni. »Ob besedi otroštvo se najprej spomnim na sproščeno igro v gozdovih in na travnikih v bližini Velenja. Tudi v mesto sem rada zahajala, saj je bilo že takrat z urejenimi parki in igrišči otrokom prijazno. Z očetom sva pogosto zahajala v hribe, a nad tem nisem bila navdušena, saj sem morala zelo zgodaj vstajati. Ker sem tarnala, me je tolažil, da bom enkrat vse to razumela. In z leti sem res dojela dragocenost narave in bivanja v njej,« se spominja Tanja, ki se je nekaj let kasneje vpisala na študij biologije.
Od besed k dejanjem
Bila je uspešna študentka na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, na kateri je tudi doktorirala na temo skladiščenja ogljikovega dioksida. »Gre za tehnologijo, ki omogoča, da ogljikov dioksid vtisnemo oziroma skladiščimo v različne kamnine, tudi na morsko dno. Pred leti smo bili nad to tehnologijo tudi v Sloveniji navdušeni, potem so prišli v ospredje obnovljivi viri energije,« pojasni.
Prve delovne izkušnje je pridobila na Biotehniški fakulteti, saj je sodelovala pri več ekoloških in okoljskih projektih, ukvarjala se je tudi s črpanjem nepovratnih evropskih sredstev za njihovo uresničevanje. Med drugim je delala v Agenciji RS za okolje in prostor, strokovno znanje je izpopolnjevala tudi v tujini.
Zadnja leta kot raziskovalka sodeluje s številnimi podjetji na področju varstva okolja oziroma zelenih tehnologij, pomaga pri črpanju nepovratnih evropskih sredstev. Med drugim je evropska ocenjevalka projektov. Kmalu namerava ustanoviti podjetje, ki bo svetovalo na področju okolja in podnebnih sprememb. »Moj osrednji strokovni izziv je okoljski vidik v gospodarstvu. Pri tem je treba na eni strani razumeti prizadevanja gospodarstva in na drugi strani poslanstvo ekologije. Veliko sicer govorimo o podnebnih spremembah, a zgolj besedičenje ne zadostuje, iz teorije je treba preiti v prakso. Današnja znanost in tehnologije nam to omogočajo. Moje delo me izpopolnjuje, saj mi je družbena odgovornost blizu.«
Poklici prihodnosti
Kot še pravi sogovornica, se v Sloveniji okoljska osveščenost počasi, a zanesljivo izboljšuje. »Zgled so nam lahko skandinavske države, ki imajo okoljsko miselnost vtkano v način razmišljanja in delovanja. To je za tamkajšnje prebivalce način življenja. Tudi pri nas moramo razviti kulturo bivanja, ki bo okolju prijazna. Žal moramo ljudi pri nas k spremembam spodbujati s kaznimi. A verjamem, da bo tudi v Sloveniji kmalu drugače, saj pri mladih opažam, da razmišljajo okolju prijazno in trajnostno. Spodbudno je tudi, da niso potrošniško naravnani.«
Na fakulteti za varstvo okolja v Velenju je predavateljica, nosilka predmeta okoljske tehnologije, študentom je mentorica pri različnih nalogah. »Žal mi je, da med mladimi ni velikega zanimanja za študij s področja varstva okolja. Študijski programi mladim zagotavljajo širok nabor znanj za različne poklice s področja varstva okolja. To so poklici prihodnosti, povpraševanje po njih bo vedno večje,« poudarja in dodaja, da bi morala država storiti več, da bi mlade strokovnjake obdržala doma. »Treba je zajeziti beg možganov. Veliko mojih sošolk in sošolcev z biotehniške fakultete dela v tujini, kjer je njihovo znanje zelo cenjeno.«
Ples je navdih
Tanja je začela plesati v otroštvu in ples jo spremlja še danes, saj je njen navdih in sprostitev. Ko je bila kljub doktoratu nekaj časa brez službe, je razmišljala, da bi se povsem posvetila plesu. A si je premislila, čeprav ljubezen do plesa ni usahnila. Nasprotno. Pred sedmimi leti je v Velenju odprla plesno šolo. »V njej otroke in odrasle učim plesati ob drogu. To je vrsta umetniškega plesa, pri katerem plesalka ali plesalec s pomočjo vertikalnega droga izvaja različne plesne in gimnastične prvine. Zahteva dobro koordinacijo in gibčnost, ki sta dobrodošli tudi pri vadbi brazilske borilne veščini capoeire, nad katero sem se navdušila kot študentka. V Braziliji sem izpopolnila znanje in osvojila naziv profesorica capoeire. O plesu sem izdala tudi dve knjigi.«
Do plesa ob drogu smo, kot še pravi, Slovenci nekoliko zadržani, čeprav je največji proizvajalec drogov za ples prav slovensko podjetje iz Grosuplja. K temu, da je predsodkov vedno manj, je v veliki meri pripomogla priljubljena televizijska oddaja Slovenija ima talent, v kateri je s plesom ob drogu gledalce navdušila izvrstna plesalka Tjaša Dobravec. Obisk v Tanjini plesni šoli se tako zadnja leta povečuje. »Ženske v zrelih letih v plesu vidijo predvsem priložnost za rekreacijo. Nekatere sicer oklevajo in se izgovarjajo na kakšen odvečen kilogram telesne teže. A jih opogumljam, da se morajo le odločiti in stopiti čez prag moje plesne šole, za vse drugo poskrbim jaz. Ob drogu zelo radi plešejo otroci, nedolgo nazaj sem se z mladimi plesalci iz moje plesne šole vrnila s tekmovanja v Italiji.«
