Proti Eriku Breclju

Ima najvplivnejši zasebni zdravnik ključni vpliv na politiko ministrstva?

Primož Cirman, Tomaž Modic
7. 6. 2023, 19.10
Posodobljeno: 7. 6. 2023, 19.23
Deli članek:

Za uvedbo svobodnih zdravnikov, ki jo podpira minister za zdravje, že vrsto let lobira Marko Bitenc, najvplivnejši zasebni zdravnik pri nas. Je to končni dokaz, da ima ključni vpliv na politiko ministrstva?

Bobo
Marko Bitenc (levo) je eden pomembnejših ljudi iz kroga ministra Danijela Bešiča Loredana. Velja za enega najvplivnejših ljudi v domačem zdravstvu.

Odkar je Danijel Bešič Loredan pred letom dni postal minister za zdravje, se pojavljajo ugibanja, kako tesna je njegova navezava z Markom Bitencem, lastnikom Kirurgije Bitenc, ki velja za najvplivnejšega zasebnega zdravnika pri nas.

Že pred odhodom v politiko je bil Bešič Loredan zaposlen v Kirurgiji Bitenc. Potem ko je postal minister, tam dela od dve do štiri ure na teden zato, da kot priznani kirurg ohranja zdravniško licenco. Še štiri ure dela opravi v kliniki Zdravstveni zavod Zdravje, ki je prav tako v Bitenčevi lasti. V zadnjih mesecih njuni stiki niso omejeni le na ordinacijo. Bitenca je bilo mogoče videti tudi na posvetih o zdravstveni reformi, kjer sproščeno kramlja ob ministru.

Toda zdaj je dokončno jasno, da ima Bitenc pomemben vpliv tudi na politiko ministrstva. To je namreč razkril predlog zdravniške zbornice, ki želi za zdravnike uvesti dodatni način izvajanja službe. Omogoča jim, da lahko postanejo svobodni zdravniki, torej zasebniki brez svojih prostorov, opreme in zaposlenih zdravstvenih delavcev, kot taki pa bi lahko svoje delo opravljali v javni zdravstveni službi. Tej ideji, ki jo podpira Bešič Loredan, je že več let najbolj naklonjen prav Bitenc. Nasprotuje ji predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj.

Primož Lavre
Erik Brecelj

Ko gre Bitenc z ministrstvom na Nizozemsko

Predlog je dolgoletna želja Marka Bitenca. Za uvedbo instituta svobodnega zdravnika se je namreč zavzemal že pred 20 leti, ko je še vodil zdravniško zbornico. Takrat je napovedoval, da svobodni zdravnik ne bo klasičen zasebni zdravnik, kakršnega poznamo zdaj, ampak nekakšen leteči podjetnik, ki bo lahko po potrebi in brez omejitev delal tako v javni zdravstveni mreži kot pri zasebnikih.

Ideja je za dlje časa zamrla, a je znova prišla na mizo, ko je vodenje ministrstva za zdravje prevzel Bešič Loredan:

  1. Novembra lani so tako predstavniki ministrstva in zdravniške zbornice skupaj obiskali Nizozemsko, kjer 30 odstotkov zdravnikov dela s statusom »svobodnjaka«. Po poročanju Dnevnika je šel tja tudi Bitenc, v imenu ministrstva pa državna sekretarka Azra Herceg.
  1. Kmalu zatem je Bešič Loredan zdravniške organizacije pozval, naj rešitve za težave, ki jih zaznavajo, zapišejo v zakonski predlog. To so tudi storile. Ko je predlog v začetku aprila prišel v javnost, je tudi med nekaterimi zdravniki povzročil nemalo razburjenja. Izkazalo se je, da je zbornica vanj vključila tudi idejo o uvedbi svobodnih zdravnikov.
  1. V začetku junija je zbornica pripravila nov seznam 11 ukrepov za izboljšanje zdravstvenega sistema. Spet se je med njimi, na visokem drugem mestu, našla ideja o »zdravniku kot neodvisnem ponudniku zdravstvenih storitev«.

Bitenc je danes član izvršnega odbora zbornice, torej uradne predlagateljice uvedbe svobodnih zdravnikov, ki ji je zelo naklonjen minister Bešič Loredan. V zdravniški zbornici, ki jo vodi Bojana Beović, so jo utemeljili z razlago, da bo ta status »zdravnikom z licenco omogočil opravljanje dodatnega dela, o čemer se bodo z izvajalci zdravstvene dejavnosti prosto dogovarjali«.

»Vzpostavlja se dodaten način izvajanja zdravniške službe, za katerega se lahko odločijo poleg svoje zaposlitve ali pa je glavni način izvajanja zdravniške službe, ki lahko omogoča večjo fleksibilnost pri izvajanju zdravniške službe. Trenutno pomanjkanje zdravnikov je možno vsaj delno rešiti z delom tistih zdravnikov, ki so pripravljeni in zmožni delati več,« so poudarili na zbornici.

Toda drugačnega mnenja je Erik Brecelj. »Problem bi bila organizacija zdravniških timov, brez katerih ni mogoče delati. Kdo bi v bolnišnicah prenašal znanje na mlajše? Če bi vsi družinski zdravniki jutri postali svobodni zdravniki, bi se lahko sesul celoten sistem. Kdo bi jih nadziral? Ideja morda deluje v urejenih sistemih v Skandinaviji, pri nas pa bi v tem kaosu lahko vodila v dokončen razpad zdravstva,« meni predsednik strateškega sveta za zdravstvo, ki želi, da bi zdravniki čim večji obseg dela opravljali v javni zdravstveni mreži.

S.R. / M24
Uradna predlagateljica uvedbe svobodnih zdravnikov je zdravniška zbornica, ki jo vodi Bojana Beović.

Si želijo le legalizacije sedanjega stanja?

Predlog zdravniške zbornice pa je treba brati tudi med vrsticami. Poleg visokoletečih besed o večji učinkovitosti in kakovosti zdravstvenih storitev se je v njem znašla tudi določba, po kateri bi se dodatni zaslužek svobodnih zdravnikov obravnaval kot dohodek iz opravljanja dejavnosti, in ne kot dohodek iz zaposlitve. Zaradi te spremembe bi ob enakem obsegu (dodatnega) dela plačali bistveno manj davka in dajatev ter posledično zaslužili več.

To bi posameznim zdravnikom, ki že zdaj izkoriščajo luknje v sistemu in mesečno s popoldanskim delom zaslužijo najmanj toliko kot z redno zaposlitvijo, to početje še olajšalo.

Poročali smo o radiologih, ki so čez dan v bolnišnicah izpolnili normo, nato pa prek podjemnih pogodb brez težav opravili nekajkrat toliko magnetnih resonanc in ultrazvokov. Izbranci so na ta način poleg redne plače zaslužili več deset tisoč evrov, rekorderji pa več kot sto tisoč evrov neto. V Splošni bolnišnici Celje so jih celo zalotili, da so to počeli med rednim delovnim časom. Do podobnih ekscesov prihaja tudi na nekaterih drugih področjih zdravstva, kjer so izjemno dolge čakalne vrste.

S.R./M24
Zasebne klinike, ki večino denarja prejmejo od zdravstvene blagajne, ne bi preživele brez zdravnikov iz javnih bolnišnic, tudi UKC Ljubljana.

Bolnišnice zdravnikov že zdaj ne nadzirajo

Vsaj uradno imajo zdravniki, ki so redno zaposleni v javnih bolnišnicah, prepreke, ki naj bi jih premagali, če želijo delati za druge delodajalce. Tako morajo dokazati, da so v celoti izvršili svoje delovne obveznosti: imeti dovolj nadurnega dela, dežurstev in pripravljenosti. Soglasje za delo pa mora na koncu odobriti še predstojnik.

Kot kaže, po novem vsega tega ne bi bilo več. Trenutno ni omejitev glede števila izdanih soglasij oziroma števila delodajalcev, za katere lahko popoldne delajo zdravniki. So pa omejitve glede števila ur, največ osem ur tedensko. Toda številni primeri iz prakse kažejo, da zdravniki teh omejitev niso upoštevali, saj jih bolnišnica ni nadzirala.

V Nemčiji lahko sicer bolnišnice svobodne zdravnike najemajo le izjemoma in za kratek čas. Poleg tega jih ne smejo pravno obravnavati kot samozaposlene v dejavnosti, ki na trgu prodajajo svoje storitve in izdajajo račune, ampak jim morajo plačevati socialne prispevke enako kot stalno zaposlenim. Zagotoviti jim morajo tudi dopust in jim omejiti delovnik na 40 ur na teden.