Zgodba o Orehku pri Kranju in trasi, ki razburja krajane, je znana. Kako omogočiti vlakom hitrejšo vožnjo in s čim manj prekinitvami, konec koncev projekcije napovedujejo, da bi se v prihodnjih letih tako tovorni kot osebni prevoz povečal za nekajkrat, je veliko vprašanje, ki še nima vseh odgovorov.
A zdaj se nekaj kuha tudi v Medvodah. V občini so sodelovali pri predstavitvi celotnega projekta, kjer je glede načrtovane gradnje drugega tira železniške proge Ljubljana–Kranj direkcija za infrastrukturo občane seznanila s svojimi idejami.
»Drugi tir se načrtuje že nekaj časa, nekajkrat je bila na sestanek povabljena tudi Občina Medvode. Do začetka letošnjega leta se je vseskozi govorilo, da bo drugi tir potekal ob obstoječem. Zadnja predlagana trasa prinaša velike spremembe, ki bodo posegle predvsem v krajevno skupnost Senica,« so povedali na Občini Medvode.
Nadgradnja brez rušenja
To pomeni ukinitev obstoječe proge na Senici. Z izjemo občinskega vodohrana, ki so ga prihodnje leto načrtovali obnoviti, ne bi bilo treba porušiti niti enega objekta. V okviru projekta pa bodo tudi rekonstruirali železniško postajo Medvode, kar je po mnenju občine velika pridobitev.
Skupaj z župani občin Ljubljana, Kranj in Škofja Loka je župan Medvod Nejc Smole sopodpisnik pisma podpore, s katerim ministrstvo nagovarjajo in pozivajo, naj ta projekt nadaljuje. »Če hočemo govoriti o trajnostni mobilnosti, je vlak pravi odgovor. V Medvodah namreč nujno potrebujemo redno železniško povezavo s prestolnico, na kateri bo potniški vlak vozil na petnajst do trideset minut,« je povedal Smole.
Želijo več kot železnice iz Bangladeša
Dodal je, da če država meni, da so železnice transport prihodnosti, je ta drugi tir nujno potreben: »Šele potem bomo lahko govorili, da smo trajnostno mobilni, in bodo želeli prebivalci Medvod v prestolnico na delo potovati z vlakom. Dokler bodo vlaki natrpani kot v Bangladešu, je to malo verjetno.«
Na občini menijo, da je dodana vrednost tudi načrtovano novo parkirišče P+R (parkiraj in se pelji), s katerim bi močno razbremenili cestni promet iz Gorenjske proti Ljubljani, ki zdaj že skoraj vsako jutro in popoldan zapolni ceste v občini, tako glavne kot manjše, obvozne, denimo skozi Tacen in Pirniče. Pri tem bi se bilo dobro vprašati, zakaj tudi parkiriščaP+R v Stanežičah niso nekako povezali z železnico, zdaj je namreč povezano izključno z mestnim avtobusom.
Brez hitrosti ne bo evropskega denarja
Na relaciji Kranj–Medvode, kjer zdaj poteka železniški promet, ni mogoče povečati hitrosti vožnje vlaka. Povečanje hitrosti vožnje pa je nujno, če želijo za projekt pridobiti evropska sredstva. »V Medvodah imamo največjo težavo pri vstopu in izstopu iz občine, na samem ozemlju občine pa bo ta novelirana varianta potekala po isti trasi,« je še povedal župan Smole.
Ob predstavitvi projekta sta sicer prebivalce najbolj zanimala nevarnost poplav v naselju Seničica ter vpliv hrupa na prebivalce ob novi trasi med naseljem Ladja in Medvode, kjer se sicer načrtuje vodenje železnice v pokritem vkopu. Na občini so prepričani, da bo investitor upošteval priporočila, vsi pa se zavedajo, da bodo morali tudi v prihodnje v soodločanje vključiti krajevne skupnosti in občane, na katere bo nova trasa neposredno vplivala.
»Toda če stopimo dva koraka nazaj in bodo na DRSI upoštevali tudi naše želje, nova trasa tudi za Seničane pomeni veliko spremembo na bolje,« je dejal župan.
Vpliv železnice na okolje je namreč zelo pomemben, in trenutno velja za izredno glasno, če ne celo preglasno za prebivalce, ki živijo ob progi. Višje hitrosti in predvsem pogostejši vlaki bi lahko povzročili dodatno obremenitev za prebivalce.
Železničarji se problematike hrupa zavedajo, zato poskušajo tudi proge speljati tako, da jih vklopljejo v zemljo ali celo speljejo skozi pokrite vkope. »Hrup, ki ga povzroča železniški promet na določenih prometno najbolj obremenjenih odsekih, to je na območju Mestne občine Ljubljana in železniškem odseku Ljubljana–Kranj, je eden izmed glavnih razlogov večjega števila pritožb nad železniškim prometom,« pravijo na Slovenskih železnicah.
To je tudi eden od argumentov tistih, ki nad novo traso v Medvodah niso navdušeni. Ti so med drugim zapisali, da nekaj sekund prihranka zaradi večje hitrosti vožnje, govori se o manj kot 20 sekundah prihranka ter dodatni ogroženosti vodnega zajetja na trasi, ne prinaša toliko koristi kot tveganj za okolje. Da o uničenju rodovitne zemlje, kjer bi lahko rasle poljščine, a bo potekala proga, niti ne govorimo.
Železnica ima veliko prednosti
In vendar, Slovenija bo morala prej ali slej vložiti več v železnico, do zdaj je bil odnos do te oblike prevoza mačehovski. Kajti v korist železniškega prometa govorijo vsi podatki, dobre prakse v tujini so že neštetokrat dokazale, da je to lahko udobno in hitro prevozno sredstvo. Navsezadnje železniški promet v Sloveniji porabi le en odstotek vse energije, ki jo porabi prometni sektor. Danes pa je 77 odstotkov vseh vlakov na električni pogon.
Vlaganje v infrastrukturo je torej nujno in ključno, saj se razmere v cestnem prometu pri nas le še zaostrujejo. Uporabniki bi z veseljem presedlali na vlak, če bi jim ta nudil ustrezno pogostost voženj in določeno udobje. Del tega pa so seveda tudi urejene proge.
