Novice Svet24

Osebna asistenca (OA) je zakonska pravica, do katere so ne glede na dohodek in premoženje upravičeni vlagatelji, ki zaradi invalidnosti potrebujejo pomoč za samostojno osebno in družinsko življenje, vključevanje v okolje, izobraževanje in zaposlitev, in sicer najmanj 40 ur na teden. Pravica se ob invalidnosti ne prizna samodejno, temveč je treba oddati ustrezno vlogo. Sledita ocena na centru za socialno delo in odločba z določenim številom ur.

A ni bilo vedno tako. OA se je v Sloveniji začela izvajati ob koncu devetdesetih let prejšnjega stoletja; financiral jo je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki je sredstva zagotavljal prek aktivne politike zaposlovanja, najprej v programu Invalid invalidu, kasneje v programu Asistent/asistentka bom in prek javnih del, za delovanje programov so bila ključna tudi sredstva ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, občin ter še nekaterih drugih manjših sofinancerjev – donatorjev, lastnega prispevka uporabnikov in evropskih sredstev. Februarja 2017 pa so naposled le sprejeli zakon o osebni asistenci.

Kdo so izvajalci storitve OA danes

Zakon opredeljuje, da se OA izvaja kot nepridobitna dejavnost, lahko pa jo izvajajo dobrodelne organizacije, organizacije za samopomoč in invalidske organizacije, zavodi in samostojni podjetniki posamezniki, ki so na podlagi odločbe MDDSZ vpisani v register izvajalcev osebne asistence.

Poleg tega lahko dejavnost osebnega asistenta opravlja družinski član osebe, ki je pridobila odločbo o upravičenosti, in sicer na več načinov: kot samozaposleni (s. p.), kot redno zaposleni pri evidentirani instituciji oziroma društvu, izjemoma (če gre za manjši obseg delovnih ur oziroma nadomeščanje redno zaposlenega asistenta) pa tudi po podjemni pogodbi.

Sašo Švigelj

Konec leta 2021 je državni zbor sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o osebni asistenci. Med spremembami oziroma novostmi je tudi ta, da sta lahko osebna asistenta dva družinska člana uporabnika, pri čemer za sorodnike štejejo zakonec ali zunajzakonski partner, otrok, starš, brat, sestra, vnuk ter sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena. Ura osebne asistence od lani stane 14,26 evra. Ta strošek na podlagi odločbe krije država.

Koliko Slovencev koristi osebno asistenco

Iz podatkov MDDSZ je razvidno, da se je v zadnjih štirih letih število uporabnikov OA zelo povečalo, zato se je za uresničevanje te pravice namenilo veliko več denarja.

Če za referenčni mesec določimo januar, ugotovimo naslednje: januarja 2019 je bilo uporabnikov storitev osebne asistence 311, leto kasneje v istem mesecu 1209, januarja 2021 jih je bilo 2472, lani 3368, januarja letos pa 3995. Leta 2019 so za osebne asistente iz proračuna namenili 34 milijonov, leto kasneje 81 milijonov, leta 2021 127 milijonov, lani pa kar 173 milijonov evrov. Zakaj se je število uporabnikov v samo štirih letih tako zelo povečalo in s tem seveda tudi breme državnega proračuna, smo preverili pri ministrstvu.

Povečanje, ko je OA postala pravica

Pojasnili so, da je za razumevanje tega dejstva treba pogledati v preteklost in omeniti razvoj storitve OA. Pri pripravi zakona o osebni asistenci, sprejetega leta 2017, niso sodelovali, so povedali, a sprejemu niso nasprotovali. »Takrat je bilo ocenjeno, da bo v prvem letu od uveljavitve zakona do osebne asistence upravičenih okoli 250 ljudi, vendar se bo število uporabnikov, ki bodo upravičeni do osebne asistence, bistveno povečalo,« so pojasnili uvodoma. Pojasnili so še, da se je do sprejetja zakona osebna asistenca izvajala na podlagi razpisov, izvajalci pa so bile invalidske in humanitarne organizacije, ki so upravičence in število ur OA določale kar same po svojih merilih.

Imenovali so že pogajalsko skupino za pregled stanja in pripravo sprememb na področju OA. Po njihovih besedah v skupini poleg predstavnikov ministrstva sodelujejo predstavniki izvajalcev OA (tako invalidskih organizacij kot drugih izvajalcev OA – med katerimi so tudi uporabniki osebne asistence), Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, koordinatorjev invalidskega varstva ter Inštituta Republike Slovenije za socialno varstvo. »Skupaj s pogajalsko skupino želimo celovito urediti področje osebne asistence in drugih storitev skupnostne skrbi, in sicer tako, da bo vsak uporabnik deležen storitev v skladu s svojimi potrebami, izhajajoč iz specifike potreb in invalidnosti. Poleg tega na ministrstvu pripravljamo širšo javno razpravo, v kateri bomo predstavili možnosti prenove osebne asistence in pozvali tudi druge deležnike, naj podajo svoja mnenja in predloge,« so povedali.