Včeraj je v prostorih Javnega stanovanjskega sklada RS (SSRS) potekala tiskovna konferenca, na kateri so predstavili rezultate ankete o potrebah po javnih najemnih stanovanjih v slovenskih občinah. Na anketo se je odzvalo 163 od 212 slovenskih občin, zbrani rezultati pa so pokazali, da trenutno v Sloveniji potrebujemo vsaj 10.819 najemniških stanovanj, 1882 drugih najemnih stanovanj (službenih, tržnih in namenskih), 1655 oskrbovanih stanovanj in 685 bivalnih enot, je povedala vodja investicijskega sektorja pri SSRS Sanja Burnazović. Od tega v mestnih občinah potrebujejo 7152 javnih najemnih stanovanj, največ ljubljanska (3501), sledijo koprska, mariborska in celjska občina s potrebami po 890, 600 in 513 stanovanjih.
Obljubljenih 5000 stanovanj, a koliko jih bodo zares zgradili?
Glede na povedano na novinarski konferenci, je potrebe po stanovanjih mogoče zadovoljiti na več načinov. Vlada je ob predstavitvi prenove stanovanjske politike napovedala izgradnjo 5000 stanovanj do konca mandata in zagotovitev sistemskega vira financiranja. Glede na včeraj povedano, mestne občine v naslednjih letih načrtujejo skupno 42 projektov za 1872 stanovanjskih enot, od tega 1534 javnih najemnih stanovanj, 281 oskrbovanih stanovanj in 57 bivalnih enot. Skupna investicijska vrednost je okoli 304 milijone evrov. Ostale občine pa s 183 projekti načrtujejo 3837 stanovanjskih enot, od tega 2759 javnih najemnih stanovanj, 784 oskrbovanih stanovanj in 294 bivalnih enot. Investicije so ocenjene na skupno 495 milijonov evrov. O tem, koliko stanovanj bo v naslednjih letih dejansko prišlo do najemnikov, je Črtomir Remec, direktor SSRS, povedal: »Skupaj z občinami v sklopu navedenih programov bo ob zaključku projektov zagotovljenih 928 javnih najemnih stanovanj (od tega 118 oskrbovanih stanovanj za starejše) v osmih statističnih regijah. Letos in prihodnje leto bo tako zaključenih in v najem predanih 551 stanovanjskih enot. Sredstva sofinanciranja iz lastnih virov sklada so 46,7 milijona evrov (soinvestiranje obsega 11,2 milijona, posojila pa 35,5 milijonaevrov).« Do obljubljene številke 5000 je torej še dolga pot.
Denarja ni več
Denarja za izvedbo vseh načrtovanih projektov stanovanjski sklad trenutno nima. Čakajo na izpolnitev obljube, ki jo je dala vlada, in sicer, da bo zagotovila sistemski vir financiranja. S sredstvi, ki naj bi iz leta v leto naraščala in naj bi prvo leto znašala 25 milijonov evrov, se nato zvišala na 50 milijonov evrov letno in nato še na 75 milijonov, naj bi sklad pomagal uresničiti obljube, ki jih je dala vlada, in do konca tega mandata znatno povišati število javnih najemnih stanovanj. Kot so nam povedali na ministrstvu za solidarno prihodnost, je omenjena dinamika zagotavljanja sredstev le eden od obstoječih predlogov, ki pa še ni potrjen. Ob tem so navedli, da bo sistemski vir financiranja določen šele z zakonodajo, ki bo sprejeta naslednje leto.
Kot je povedal Remec, so sredstva v trenutno odprtih programih, namenjena sofinanciranju zagotavljanja javnih najemnih stanovanj za obdobje 2022 in 2023, že razdelili in bo program zaprt, če za njegovo izvajanje ne bodo namenili dodatnih sredstev. Interesa za izvedbo projektov pa je več kot dovolj in sklad za nekatere vloge ni imel več dovolj sredstev. Imajo pa na voljo še sredstva v programu sofinanciranja zagotavljanja stanovanjskih enot za starejše osebe v letih 2022 in 2023.
Kdo bo zagotavljal obljubljena stanovanja?
Medtem ko je Remec pojasnjeval, kako naj bi zagotavljanje stanovanj potekalo v prihodnje, je omenil, da si prizadevajo, da bi 1000 stanovanj na leto zagotovil republiški sklad, 1000 občinski stanovanjski skladi, na trgu javnih najemnih stanovanj pa naj bi se pojavil še nov igralec: Slovenski državni holding, na katerega so bile prenesene nepremičnine DUTB. Trenutno naj bi imel SDH v lasti zemljišča, ki omogočajo gradnjo 2000 stanovanj.
Zakaj sploh graditi?
Direktor SSRS pa je komentiral tudi ugotovitev, do katere so prišli naši kolegi s časnika Finance. Ti so na podlagi porabe elektrike v stanovanjih v Ljubljani ugotovili, da je v 11.000 stanovanjih poraba tako nizka, da jih lahko štejemo med nenaseljena oziroma prazna. Razlog, da ljudje kupujejo stanovanja in jih nato pustijo prazna, Remec vidi v nestimulativni davčni zakonodaji. Kot je dejal, bi bilo treba popraviti davčni sistem, ki trenutno obdavčuje najemnine namesto nepremičnin. Ljudje so ob nakupu stanovanj plačali le 9,5-odstotni davek ter se ob tem raje odločili za nakup več manjših stanovanj kot enega večjega, zgolj z namenom, da ohranijo vrednost svojega premoženja. »Dokler ne bo stimulativne davčne politike, ne bomo mogli govoriti o realni sliki potrebe po javnih najemnih stanovanjih, ker je manko umetno ustvarjen in bistveno dviguje cene na trgu,« je dejal Remec in dodal, de je vprašanje, ali je sploh smiselno graditi dodatna stanovanja. Z ministrstva za solidarno prihodnost so ob tem sporočili, da je aktivacija praznih stanovanj pomembna naloga vlade. »Delež praznih stanovanj sicer ne pomeni, da gradnja javnih najemnih stanovanj ni pomembna, saj ima Slovenija manj stanovanj od povprečja EU, fond pa je pogosto tudi dotrajan. Potrebe močno presegajo ponudbo, zato je gradnja ključnega pomena. Je pa vzporedno treba razvijati mehanizme za aktivacijo praznih stanovanj, tako s spodbudami kot tršimi ukrepi,« so nam sporočili.
