Tega se zavedajo tudi Velenjčani. Sončen, a mrzel dan je bil, ko sva se z arboristko Natašo Dolejši sprehodili po Sončnem parku v središču mesta . V njem je pestra zastopanost različnih drevesnih in grmovnih vrst, mojo pozornost je najbolj pritegnila veličastna metasekvoja, ki velja za živi fosil. Zanimalo me je, zakaj. Pa tudi, kako dostopati do katastra urbanih dreves, ki so ga v velenjski občini uredili pred leti in v njem popisali vsa drevesa v mestu. Več kot 7 tisoč jih je.
Pogosto drevesa jemljemo kot nekaj samoumevnega. Toda po mnenju arboristov lahko v njih uzremo skrivnostno življenjsko moč narave. Pravijo, da sta človek in drevo že od nekdaj povezana. Stik z drevesi nas spreminja in nas pomirja. Odvzamejo nam tisto, kar nas obremenjuje. Drevesa so nam lahko v navdih pri iskanju dobrega v soljudeh, naravi in nas samih, predvsem pa so velika spodbuda k sprejemanju drugačnosti, sobivanju v različnosti in tudi v pomoč pri osebni rasti. Vloga dreves v mestnem oziroma urbanem okolju še zdaleč ni samo estetska oziroma vizualne narave. Drevesa imajo v urbanem okolju štiri vrste pozitivnih vplivov: družbene, estetske, ekološke in gospodarske. Velenjsko podjetje PUP (Podjetje za urejanje okolja) je pred približno petnajstimi leti v mestu začelo popisovati drevje. Vodja projekta za vzpostavitev katastra urbanega drevja v mestni občini Velenje je bila arboristka Nataša Dolejši, ki pravi, da je bil p ovod za evidentiranje dreves kavkaški krilati oreškar, ki se je v neposredni bližini spomenika Onemelih pušk na Titovem trgu brez vidnih znakov pešanja vitalnosti sesedel. Ker je šlo za večdebelno drevo, so se debla razklala. K sreči takrat v njegovi bližini ni bilo ljudi, tudi materialna škoda ni nastala.
Več kot sedem tisoč dreves
V letih 2008 in 2009 so v PUP evidentirali drevesa, ki rastejo na zemljiščih Mestne občine Velenje, na zemljiščih, ki so v lasti etažnih lastnikov večstanovanjskih blokov, ter na nekaterih državnih zemljiščih. Tako so v velenjskem registru urbanega drevja skupno evidentirana 7.203 drevesa, od tega je 4.071 listavcev in 3.132 iglavcev. »Vsakemu drevesu smo določili lokacijo in evidenčno številko, ga poimenovali z znanstvenim in s slovenskim imenom, ocenili njegovo višino in obseg debla ter vitalnost. Zabeležili smo tudi, ali je drevo del drevoreda, ter popisali morebitne konflikte med drevesom in okolico. Hkrati smo pripravili osnovo za objavo katastra urbanega drevja Mestne občine Velenje na spletu,« pojasni arboristka. Na spletni strani Prostorskega informacijskega sistema občin (PISO) je velenjski kataster urbanega drevja še vedno edini javno dostopen tovrsten kataster v Sloveniji. Ponuja osnovne informacije o drevesih. Na osnovi informacije o slovenskem in botaničnem poimenovanju dreves lahko vsak na spletu poišče dodatne informacije, ki ga zanimajo. Ker mnogi ne vedo, da že nekaj leta obstaja spletno dostopen kataster urbanega drevja, ga le redki koristijo.
Zastareli podatki
Kot še poudarja arboristka Nataša Dolejši, bi moral koncesionar za izvajanje urejanja javnih zelenih površin, v velenjski občini je to podjetje Andrejc, podatke v katastru urbanega drevja dosledno in redno posodabljati. »Žal tega ne počne, zato se izgubljajo informacije o novejših zasaditvah, prav tako informacije o sortah, če jih ob sajenju dreves ne zabeležijo. Zato bi bilo nujno v prihodnjih letih opraviti temeljit pregled drevja po Velenju in na osnovi novih ugotovitev posodobiti podatke v katastru. Z analizo bi lahko prišli do ugotovitev, ali nekatere drevesne vrste težje prenašajo podnebne spremembe, kako se je spremenila pestrost oziroma zastopanost različnih dreves, rodov in vrst, ali uspešno ohranjamo starejša drevesa in podobno.« Kot še dodaja, imajo zgledno izdelan kataster dreves v Ljubljani, Mariboru in Celju. »Vendar nobeden od naštetih katastrov ni javno dostopen občanom ali turistom. Tudi v tujini imajo marsikje izdelane katastre. Na spletu je kar zajetna ponudba računalniških programov za evidentiranje drevja. Nemčija nam je lahko za vzor pri zaposlovanju strokovnjakov, tako nadzornikov stanja drevja kot strokovnjakov za izvajanje nege drevja.«
Zakaj drevesa v mestu?
Arboristi poudarjajo, da imajo drevesa v mestu številne pozitivne učinke, saj sooblikujejo urbano okolje s svojo obliko in z barvami. Posamično drevo ali drevesa v skupinah so arhitekturni in estetski elementi, ki tvorijo pregrade in ozadja v urbanem prostoru. »V V elenju drevesa sooblikujejo parkovne površine, stanovanjska naselja in obcestno krajino. Ker je Velenje najmlajše slovensko mesto, so le redka drevesa starejša od šestdeset let. Zelenje in drevesa so pomembni dejavniki pri blaženju poletne vročine, dušijo hrup, odklanjajo vetrove, prestrezajo padavinsko vodo in pomagajo, da je obremenitev vodotokov ob nevihtah manjša. Če so drevesa pravilno zasajena, pomagajo pri varčevanju z energijo. Pri hlajenju stanovanj lahko prispevajo k zmanjšanju porabe energije za hlajenje do 25 odstotkov. Ne nazadnje so drevesa v mestih dom različnih živali, kar pripomore k biotski pestrosti v mestih,« še pojasni arboristka Nataša Dolejši.
Stroka naj bo slišana
Drevesa v mestnem okolju so izpostavljena stresu in mehanskim poškodbam, ki vplivajo na njihovo vitalnost. Pravočasna odstranitev nevarnih dreves oziroma njihovih delov je v urbanem okolju nujna, zato je po besedah Nataše Dolejši treba drevesa redno pregledovati in spremljati njihovo stanje. Vse ukrepe nege drevja morajo izvajati skladno s sodobnimi arborističnimi znanji. »Arboristika je veda o gojenju dreves, ki temelji na razumevanju drevesne biologije. V Arborističnem društvu Slovenije smo člani iz različnih mest, ki se združujemo predvsem zato, da si izmenjujemo izkušnje pri negi drevja. Nekateri naši člani sodelujejo na področju arboristike tudi v tujini, zato nas seznanjajo z novostmi. Nekatere občine v Sloveniji so že spoznale, kako pomembno je pri negi mestnega drevja sodelovanje z arboristi, saj le pravilni pristopi k negi drevja zagotavljajo, da so drevesa v mestu varna, vitalna in dolgoživa.«
Sončni park
Sončni park v Velenju je nastal na pobudo Nestla Žganka, umeščen je v trikotnik med provizoriji, cesto proti jezeru in kinom. Načrt zanj je narisal dunajski arhitekt Paul Filipsky, ki je zasnoval tudi zasaditev novega velenjskega mestnega središča, Titov trg z okolico. Leta 1958 je bil v Velenju prvi dan udarniškega dela 14. april. Takrat so med drugim začeli urejati L judski park . Od 3. aprila do 1. maja 1961 so Velenjčani v parku opravili 23.068 delovnih ur. Izkopali in zasuli so kanale za vodovod, elektriko in kanalizacijo. Za ureditev zelenic so pripravili šest tisoč kvadratnih metrov zemljišča, uredili brežine, nasipe za kotalkarsko stezo in tribune ter nanosili humus na 8.500 kvadratnih metrov zemlje. Kasneje so Ljudski park preimenovali v Sončni park, ki naj bi bil namenjen vsem ljudem. Med Velenjčani se ga je prijelo tudi ime Park žena, saj so ga v veliki meri uredile žene velenjskih rudarjev. Nekateri deli parka so bili urejeni po načelih svobodnega angleškega parka, drugi so bili strogo geometrijski. Park je zasadil vrtnar Alojz Jaklič. Posajenih je bilo več kot 170 vrst rastlin, ki jih je poiskal v številnih vrtnarijah in drevesnicah po Sloveniji.
Metasekvoja je živi fosil
Paleobotaniki so drevesno vrsto metaskevojo poznali do leta 1941 le po fosilnih ostankih. Sklepali so, da je izumrla drevesna vrsta. Iz fosilnih ostankov je znano, da je na severni polobli v terciarju raslo približno 20 vrst metasekvoj. Zato je bilo veliko presenečenje, ko jo je na Kitajskem leta 1941 odkril gozdar Gan Duo v bližini sichuan-hubeinske meje, in sicer samo eno živo drevo. Štiri leta kasneje so v bližini prve najdbe živega primerka odkrili cel gozd metasekvoj. Metasekvoja je danes edini živeči predstavnik rodu Metasequoia, je torej živi fosil in kitajski endem, kar pomeni, da so njena naravna rastišča samo na Kitajskem. Botaniki in vrtnarji so takoj začeli razpošiljati semena po svetu, zato je danes dobro razširjena, kjer se pojavlja od leta 1947. Prvo metasekvojo so v Sloveniji oziroma nekdanji Jugoslaviji leta 1953 zasadili v Arboretumu Volčji Potok.
