VKLOPI RAZUM

Vračamo se k sistemu: Vzemi račun ali plačaj kazen!

Žiga Kariž
18. 2. 2023, 07.10
Deli članek:

Najprej so nas pozivali naj jemljemo račune, nato jih nekaj mesecev nismo potrebovali, sedaj se vračamo na začetek. Na ministrstvu za finance so prepričani, da se za upadom števila izdanih računov skriva siva ekonomija in utaja davkov. Prodajalce bodo nadzirali s pomočjo kupcev.

Bobo
/

Državni zbor se bo v ponedeljek ob 12. uri sestal na svoji deveti redni seji v tej sestavi. Pod prvo točko dnevnega reda bodo poslanke in poslanci po nujnem postopku obravnavali spremembe Zakona o davčnem potrjevanju računov. Če bodo spremembe potrjene, in kot kaže, bodo, bomo morali kupci od prodajalcev spet zahtevati kopije računa za vsak nakup. Predlog novele kupcu blaga oziroma prejemniku storitev namreč ponovno nalaga, da prevzame in zadrži izdani račun neposredno po odhodu iz poslovnega prostora zavezanca, pri čemer ga na zahtevo pooblaščene osebe predloži za namene nadzora. V tej luči na novo določa prekršek in globo za kupca, ki tega ne bi upošteval, v višini 40 evrov.

Že videno

Takšen sistem je bil pri nas v veljavi že od leta 2016 pa vse do 22. januarja lani, ko je vlada Janeza Janše sprejela novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki je določila, da mora davčni zavezanec izročiti račun kupcu v papirni obliki le, če ta to zahteva. Velik zagovornik take ureditve je bil Ivan Simič, nekdanji prvi mož finančne uprave, ki je predlog o neobvezni izdaji kopije računa podal kot predsednik strateškega sveta za debirokratizacijo. »V tiskanju računa ne vidim nobenega smisla, ker večina ljudi ga tudi takoj odvrže. Dana je možnost,« je tedaj izjavil in dodal: »Mi vidimo na liniji, kdo vse izdaja račune. Želim, da se nadzor prenese v naše pisarne, v naše računske centre. Tam gledamo, kdo izdaja račune, ga opozorimo. Še vedno bodo naši 'mobilci' in inšpektorji hodili naokrog. Preveril sem, koliko ljudi smo kaznovali, ker niso vzeli računa. Odkar obstaja ta akcija, nihče ni bil kaznovan, nikoli.«

/
/

Siva ekonomija skrita za številkami

Nova vlada očitno stvari vidi drugače. Kot pravijo, je končni cilj vladnega predloga omejiti obseg sive ekonomije, zagotoviti pravično razporeditev davčnih bremen med davčne zavezance in stabilne davčne prihodke proračuna ter vzpostaviti pogoje za lojalno konkurenco na trgu. Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je ureditev Janševe vlade označil kot odpoved »pomembnemu elementu učinkovitega pobiranja davkov«, meni tudi, da se je s tem odprl »manevrski prostor za sivo ekonomijo«. Ob tem je kot dokaz omenil primerjavo podatkov iz davčnih blagajn glede števila izdanih in potrjenih računov v letih 2019 in 2022. Ta namreč kaže, da lani kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti število davčno potrjenih računov ni doseglo ravni iz leta 2019. Leta 2022 je bilo tako izdano 9 odstotkov manj računov kot leta 2019. Ob tem izstopa dejavost Gradbeništva, kjer je bilo izdanih 33 odstotkov računov manj, v gostinstvu se je število izdanih računo vzmanšalo za 17 odstotkov, v frizerski, kozmetični in pedikerski dejavnosti pa za 22 odstotkov.

/
/

Kje so podatki?

Ugibamo lahko, da na podatke, ki smo jih tudi v našem časniku predstavili že septembra lani ter vključujejo podatke za leta 2019, 2020, 2021 in 2022, a le do avgusta. Objava teh podatkov je že takrat povzročila veliko razburjenja, saj je omogočala različne interpretacije. Vlada je trdila, da je zaradi ukrepa število izdanih računov upadlo, številke so kazale, da število izdanih računov narašča. Na to je septembra lani opozoril tudi Ivan Simič, ki je na svojem blogu zapisal: »Ne vem, kako je lahko v letošnjem letu zacvetela siva ekonomija, če je bilo od spremembe zakona v januarju 2022 izdanih vedno več računov?«

Vlada in Furs sta takrat podala pojasnilo, da je povišanje števila izdanih računov treba pripisati okrevanju gospodarstva po epidemiji in da je relevantna le primerjava med letoma 2019 in 2022. Dvig števila izdanih računov v letu 2022 naj bi sovpadal tudi s sezonskimi gibanji, ki se ciklično pojavljajo vsako leto. Božič je ob obravnavi predlaganih sprememb v državnem zboru izrazil tudi prepričanje, da je vrnitev k prejšnji ureditvi, pri čemer se bo upoštevalo tudi sodobne tehnološke rešitve (možnost odločitve za račun prek SMS-sporočil in elektronske pošte), v korist države, prodajalca in kupca. Kupci naj bi namreč imeli zdaj, tako pravi ministrstvo za finance, težave pri uveljavljanju garancij in servisih, ko kopije računa nimajo.

/
/

Nasprotovanje

Ponovni uvedbi obveznega izdajanja kopije računa za kupca nasprotujejo v državnem svetu, kjer so na komisiji za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ocenili, da bi morala biti odločitev o prevzemu računa v celoti prepuščena kupcu. Močno kritični so bili tudi poslanci opozicije, ki so prepričani, da izdajanje računov dandanes ni več problem oziroma da so težava le subjekti, ki sploh niso registrirani za prodajo. Moti jih tudi prenašanje odgovornosti na kupca.