Dolgih 13 let že traja preiskava privatizacije Svilanita, legendarnega proizvajalca tekstila iz Kamnika. Njegova nekdanja generalna direktorica Mojca Šubic je leta 2008 skupaj s finančnim direktorjem Sašem Pušnikom izpeljala prevzem družbe, breme odplačevanja najetih posojil pa obesila Svilanitu. Zgodba se je klavrno končala, saj sta večino zaposlenih odpustila, proizvodnjo zaprla in jo preselila v Turčijo, družbo pa prodala naprej.
Zaradi spornih poslov pri prevzemu Svilanita sta se Šubiceva in Pušnik znašla na zatožni klopi. Specializirano državno tožilstvo je namreč marca 2019 na Okrožno sodišče v Ljubljani zoper njiju in štiri druge fizične osebe, ki so jima pomagale pri lastninjenju, vložilo obtožnico zaradi kaznivih dejanj zlorabe položaja pri gospodarski dejavnosti. Zaradi tega jim grozi večletna zaporna kazen. Obdolženci so vložili ugovore, o katerih pa sodišče po štirih letih še ni odločilo. Zakaj ne? Ker je vmes na zahtevo obrambe prišlo do izločitve nekaterih ključnih dokazov.
Zakaj je sodišče izločilo dokaze o bančnih transakcijah
Katere dokaze so izločili, na ljubljanskem okrožnem sodišču niso podrobneje razkrili. Po neuradnih informacijah gre za izpiske transakcij z bančnih računov, ki so bili pridobljeni na podlagi prikritih preiskovalnih ukrepov in s katerimi na tožilstvu dokazujejo, da je prišlo do kaznivih dejanj. Sodišče jih je izločilo na podlagi odločbe ustavnega sodišča iz junija 2021. Ta namreč določa, da se morajo dokazi po dveh letih uničiti, če tožilec ne začne kazenskega pregona. Dokaze v zadevi Svilanit so izločili novembra 2021, njihovo odločitev pa je junija lani potrdilo tudi Višje sodišče v Ljubljani.
Ali bo zaradi tega kazenski postopek padel v vodo ali pa imajo na tožilstvu dovolj drugih dokazov, bo jasno kmalu. Na podlagi iste odločbe ustavnega sodišča je sicer v zadnjih letih že padlo več zadev. Tako je izločitev »prisluhov« iz spisa pomagala rešiti obtožb župana Mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića v tako imenovani zadevi farmacevtka. Zaradi istega razloga je bila razveljavljena že pravnomočna obsodba nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja glede zaposlitve podžupanje Astrid Bah.
Zaradi počasnega dela pravosodja ni izključeno, da bi lahko v zadevi Svilanit prišlo tudi do zastaranja kaznivih dejanj. Kdaj se bo to zgodilo, ni povsem jasno. Ta naj bi bila namreč izvršena v obdobju med letoma 2004 in 2012, v tem času pa je prišlo tudi do spremembe zastaralnih rokov. Do leta 2008 je pregon za očitana kazniva dejanja zastaral po 10 letih, po tistem pa šele po 20 letih.
Na Svilanit prenesla dva milijona evrov dolgov
Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so sicer preiskavo, ki je trajala več kot dve leti, končali jeseni 2012. Pred tem so poleg Svilanita obiskali tudi prostore več drugih družb na Gorenjskem – BPT Tržič, Motvoz in Iskra ISD. Proti njihovim direktorjem so vložili kazensko ovadbo, saj so ugotovili, da so prej omenjene družbe izčrpavali, s tem ko so (si) preprodajali njihove delnice s pomočjo fiktivnih poslov. »S tem so si osumljenci skoraj brez oziroma z minimalnim lastnim vložkom prisvojili prevzete družbe in si pridobili protipravno premoženjsko korist najmanj v navedenem znesku, po bilančnih podatkih pa so štiri prevzete družbe vredne v povprečju vsaka po 20 milijonov evrov,« so takrat pojasnili na ljubljanski policijski upravi.
Tako naj bi bilo tudi v primeru Svilanita. Mojca Šubic in Sašo Pušnik sta s 7500 evri lastnega denarja ustanovila podjetje Sviteks in najela za četrt milijona evrov posojila. Nato sta od prejšnjega lastnika, družbe BPT Tržič, za dva milijona evrov odkupila Svilanit. V letu pred tem je družba ustvarila več kot 12 milijonov evrov prihodkov in 333.000 evrov čistega dobička. Njun načrt je bil preprost. Svilanit bi ustvarjal dovolj visok dobiček in jima izplačeval dividende, s tem denarjem pa bi poplačala posojila Sviteksa. Toda poslovanje Svilanita se je poslabševalo, menedžerja pa sta dolgove preprosto prenesla na prevzeto družbo.
Za Svilanit dobila 300.000 evrov in vikend na Hrvaškem
Manj kot leto dni po prevzemu je Šubiceva poslala Svilanit v likvidacijo, več kot polovico od 480 delavcev pa na cesto. Po očiščenju in prestrukturiranju poslovanja je sicer ugotovila, »da je proizvodnja na dolgi rok še vedno rentabilna«. A ne za dolgo. V začetku leta 2015, nedolgo po praznovanju 75. obletnice obstoja družbe, so v Svilanitu ugasnili stroje in proizvodnjo preselili v Turčijo. V Kamniku so medtem nadaljevali (vele)prodajo izdelkov pod uveljavljeno blagovno znamko.
Zgolj leto dni in pol pozneje je prišlo še do sprememb v lastništvu Svilanita. Šubiceva in Pušnik sta se namreč jeseni 2016 odločila za njegovo prodajo Andreju Podgoršku, direktorju in solastniku družbe AD Vita iz Slovenskih Konjic, ki se ukvarja z oblikovanjem, proizvodnjo in prodajo hišnega tekstila. Je največji proizvajalec ležišč pri nas, izdelke prodaja tudi pod lastno blagovno znamko Vitapur. Svilanit je imel v tistem letu le še okoli pet milijonov evrov prihodkov, a je posloval pozitivno. Ustvaril je četrt milijona evrov dobička. Po naših informacijah je Šubičeva za večinski delež v Svilanitu iztržila nekaj več kot pol milijona evrov. Od tega je prejela 300.000 evrov denarnih sredstev, preostalo pa ji je Podgoršek izplačal v »naravi«. Nanjo je namreč prenesel vikend na Hrvaškem, v ribiškem mestecu Fažani v Istri, nedaleč od Pulja.
