Kaj se dogaja?

Domovi za upokojence so prosti, a kljub temu ne sprejemajo novih uporabnikov

Polona Krušec
15. 1. 2023, 14.07
Posodobljeno: 15. 1. 2023, 14.13
Deli članek:

Nedavno smo poročali, da novozgrajeni domovi za starejše, ki so jih starejši Slovenci in njihovi svojci stežka čakali, še ne sprejemajo uporabnikov. Pa ne samo to, postelje so proste tudi v obstoječih domovih za upokojence, a ostajajo nezasedene. Kaj se dogaja?

Arhiv
Težave so tudi z odpiranjem domov v Komendi, Pivki in Žireh.

Ne samo novozgrajeni domovi starejših občanov, ampak tudi obstoječi, v katerih so proste nastanitvene kapacitete, ne sprejemajo novih uporabnikov. Da je tako, so krive kadrovske težave; zaposleni zaradi pogojev dela in višine plač še naprej dajejo odpovedi, novih, za nastop dela v vrstah bolničarjev, negovalcev in drugega domskega kadra, pa ne morejo pritegniti. Razpise ponavljajo in ponavljajo, kandidatov za službo pa ni.

Podjetje SeneCura, največji avstrijski upravitelj domov za starejše, tako nove tri domove, v Žireh, Komendi in Pivki, odpira z veliko težavo. Žirovski, ki ima kapaciteto za skoraj 60 ljudi, se polni zelo počasi in z enoletnim zamikom, prav tako novi dom za 70 stanovalcev v Komendi – na začetek delovanja čaka že več kot pol leta.

V Komendi se sicer zapleta iz dveh razlogov; eden je počasno pridobivanje vsega potrebnega kadra, drugi pa dolgotrajno pridobivanje vseh dokumentov za začetek obratovanja, čeprav je bil tehnični prevzem objekta že julija. Ta mesec naj bi v dom vendarle sprejeli prve stanovalce, so bile zadnje informacije SeneCure.

Zapiranje oddelkov

Da bi našli kader in odprli dom, se omenjeno avstrijsko podjetje trudi tudi v Pivki. Pred novim letom so iskali kuharja, pomočnika dietnega kuharja, strežnico in bolničarja negovalca. Po besedah SeneCure kaže, da bodo stanovalce lahko začeli sprejemati marca ali aprila letos.

Po naših informacijah tudi v nekaterih obstoječih domovih za starejše zavračajo sprejem novih uporabnikov, in to kljub temu, da imajo proste postelje. Da to drži, nam je potrdil sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik. »Posamezni domovi so zaradi pomanjkanja delavcev v preteklih mesecih že morali postopoma zmanjševati namestitvene zmogljivosti z zapiranjem oddelkov oziroma so bili prisiljeni tudi radikalno omejiti ali povsem zaustaviti sprejeme novih stanovalcev. Zavedamo se, da gre za skrajen ukrep, vendar se mu žal ni mogoče več izogniti, če želimo zaščiti obstoječe zaposlene – da ne opravljajo dela preko svojih zmožnosti, da ne pregorevajo, in obenem tudi, če želimo zaščiti obstoječe stanovalce, da jim zagotovimo varno in kakovostno oskrbo in zdravstveno nego. Ne nazadnje, da se jim zagotovijo storitve, do katerih so upravičeni,« je orisal zahtevne razmere.

Normativi, ki jih je povozil čas

Sahernik je ob tem poudaril, da so, da bo akutna kadrovska kriza zapirala vrata domov za starejše novim stanovalcem, opozarjali že dlje časa, »a žal pri pristojnih doslej nismo naleteli na razumevanje. Tako so danes katastrofalne kadrovske razmere dejstvo, s katerim se spopada večina domov za starejše. Največje je pomanjkanje pri zdravstvenem kadru, kjer se soočamo tudi z zastarelimi kadrovskimi normativi, zaradi katerih domovi pogosto sploh niso več zmožni sprejeti in ustrezno obravnavati stanovalcev z večjimi zdravstvenimi potrebami.«

Za konec je sogovornik dodal, da država pogosto spregleda zaposlene v socialnovarstvenih zavodih, kot recimo pri interventnem zakonu o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženja posledic nalezljive bolezni covid-19 na področju zdravstva, sprejetem konec oktobra, ko je pozabila na delavce, ki so od julija do novembra delali v sivi in rdeči coni, kljub dodatnim obremenitvam pa za to obdobje ne bodo prejeli ustreznega dodatka za neposredno delo s stanovalci, obolelimi za covidom-19.

Seznam za državo

»Skupnost socialnih zavodov Slovenije zato od vlade zahteva, da nemudoma: omogoči in povrne strošek izplačila dodatka za neposredno delo s stanovalci, obolelimi za covidom-19, tudi v obdobju med julijem in novembrom, ustrezno ovrednoti vsa delovna mesta v socialnovarstvenih zavodih (od čistilk do direktorjev), sprejme posodobljene kadrovske normative za izvajanje zdravstvene nege in rehabilitacije, poenostavi zaposlovanje delavcev iz drugih držav in zniža zahtevano stopnjo znanja slovenskega jezika, odpravi starostne in časovne omejitve pri javnih delavcih, omogoči štipendiranje, izbere izvajalce programa za pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije bolničar v dolgotrajni oskrbi in jim omogoči takojšen začetek izvajanja programa ter izboljša delovne pogoje z zagotovitvijo sredstev za pospešeno digitalizacijo in drugih pripomočkov za delo,« sklene

Primorske novice
Sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije Denis Sahernik