Slovenec poje 89 kilogramov mesa na leto

Katera država v Evropi je najbolj vegetarijanska

Eva Jandl
11. 1. 2023, 21.56
Posodobljeno: 11. 1. 2023, 21.59
Deli članek:

Začetek leta je čas raznih statistik, zato smo pobrskali po podatkih, koliko mesa ter koliko zelenjave in sadja pojemo Slovenci v primerjavi z Evropejci in preostalim svetom.

Profimedia
Na NIJZ pravijo, da prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov, medtem ko je uživanja rib premalo
Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se po svetu najpogosteje uživa svinjina (36 %), sledijo perutnina (33 %), govedina (24 %) ter kozje in ovčje meso (5 %).

»Mislim, da moramo porabiti manj mesa. Ne pravim, da ga moramo povsem prenehati uživati, ampak da ga jejmo manj. Bolj se moramo osredotočiti na sadje in zelenjavo oziroma na rastlinske vire,« je v nagovoru pred evropskimi poslanci v začetku decembra povedal premier Robert Golob, ki je o tem govoril že v predvolilni kampanji. Koliko mesa torej zaužijemo in kako »pridni« smo pri zelenjavi in sadju glede na preostale prebivalce sveta?

Slovenci pojemo več mesa od povprečja EU

Kot kažejo podatki statističnega urada (Surs), je prebivalec Slovenije v letu 2021 v povprečju pojedel nekaj več kot 89 kilogramov mesa. To je precej več od povprečja Evropske unije, ki je okoli 70 kilogramov, kar je sicer podatek iz leta 2018. Največ pojemo svinjine, kar 32,7 kilograma, in perutninskega mesa (31 kg) ter v povprečju okoli 20,5 kilograma govedine. V Evropi sicer največ mesa pojedo Španci, in sicer v povprečju 94,04 kilograma na leto. Sledijo Avstrijci (90,87 kg) in Francozi, ki po lestvici Združenih narodov zaužijejo okoli 86,76 kg mesa na leto. Prvi na svetovni lestvici pa so Američani, letno povprečje na prebivalca je 125 kilogramov. Vegetarijanski kalkulator na Usatoday.com sicer kaže, da bo povprečen človek v življenju pojedel 7000 živali.

Kolikšen delež sveta uživa meso

Anketa Statista Global Consumer Survey, opravljena v 39 državah, je pokazala, da meso uživa 86 odstotkov ljudi – pri čemer je bilo poudarjeno, da kljub trendu mesnih nadomestkov in rastlinskih izdelkov uživanje mesa ostaja norma skoraj povsod po svetu. Po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo se po svetu najpogosteje uživa svinjina (36 %), sledijo perutnina (33 %), govedina (24 %) ter kozje in ovčje meso (5 %).

Profimedia
Najmanj zelenjave v Evropi pojedo na Norveškem, največ pa na Hrvaškem

NIJZ: Manj mesa in več rib

Prehranske smernice priporočajo največ 455 gramov kuhanega pustega rdečega mesa na teden, da bi izpolnili priporočila za železo in cink. To je približno 65 gramov mesa na dan ali ena večja porcija, 130 gramov, vsak drugi dan. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pravijo, da po njihovih podatkih prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč mesa, zlasti preveč mesnih izdelkov, medtem ko je uživanja rib premalo. »Za dosego priporočil zdrave prehrane bi moral povprečen prebivalec Slovenije v prehrani zmanjšati delež mesnih izdelkov, pojesti manj mesa, sorazmerno pa povečati delež rib. To priporočilo lahko dosežemo že tako, da dan ali dva v tednu načrtujemo kot brezmesna, enkrat do dvakrat tedensko pa vključimo tudi ribe. Če že uživamo mesne izdelke, naj pri tem velja previdnost pri izbiri – izbiramo tiste, kjer je vidna struktura mesa (na primer šunka, piščančje prsi), in ne tistih, kjer je struktura homogena. Pri tem naj bo potrošnik pozoren predvsem na delež vsebovanega mesa, soli, maščob in nekaterih aditivov (na primer ojačevalcev arome).« Ob zdravstvenem vidiku pa se vse bolj poudarja tudi podnebni: živinoreja v svetovnem merilu predstavlja okoli 15 odstotkov izpustov toplogrednih plinov, poleg tega je ogromen porabnik vode, k podnebnim spremembam pa prispeva tudi krčenje pragozdov za kmetijska zemljišča. Zmanjšanje svetovne porabe mesa je tako eden od ključnih dejavnikov v boju proti podnebni krizi.

Na Sursu so pred kratkim objavili sveže podatke za leto 2021, kjer so zapisali, da sta pomemben del zdrave prehrane tudi sadje in zelenjava. »Prebivalec Slovenije je leta 2021 porabil povprečno 109 kg sadja in 119 kg zelenjave. Poraba slednje v zadnjih 20 letih narašča, poraba sadja pa niha, verjetno tako kot letine sadnih vrst,« so zapisali. Količina potrebne zelenjave je odvisna od starosti in spola. Toda v povprečju je to za odraslega približno 240 gramov na dan ali 87,6 kilograma na leto – kar izpolnjuje nekaj več kot polovica evropskih držav. Na vrhu evropskih držav po uživanju sadja in zelenjave je Hrvaška, ki beleži kar 302 kilograma na osebo, sledita ji Albanija (298 kg) in Severna Makedonija (296 kg). Najmanj zelenjave in sadja pojedo na Nizozemskem (58 kg), Slovaškem (64) in Norveškem (71). Najbolj priljubljena zelenjava na svetu, glede na pridelavo, je krompir, sledita manioka in paradižnik, nato je na vrsti sadje: banana in lubenica. Sledijo čebula, sladki krompir, kumarice, jabolka in pomaranče.

Profimedia
Svinjina je po svetu najpogosteje na jedilniku, sledijo perutnina, govedina ter kozje in ovčje meso. Vegetarijanski kalkulator na Usatoday.com kaže, da bo povprečen človek v življenju pojedel okoli 7000 živali.

46 milijonov lačnih več kot leta 2020

Število ljudi, ki jih je prizadela lakota, se je leta 2021 povzpelo na kar 828 milijonov, kar je povečanje za približno 46 milijonov od leta 2020 in za 150 milijonov od izbruha pandemije covida, kaže poročilo Združenih narodov in tako zagotavlja nove dokaze, da se svet vse bolj oddaljuje od svojega cilja, da bi do leta 2030 odpravili lakoto, pomanjkanje hrane in podhranjenost v vseh oblikah.