V načrtu

Pogovor tudi o dvigu pokojninske osnove na 80 odstotkov plače

G.G./STA
11. 1. 2023, 16.36
Posodobljeno: 11. 1. 2023, 16.44
Deli članek:

V načrtu vlade je tudi pokojninska reforma. Ena od ključnih vprašanj so odmerni odstotki za izračun pokojninske osnove. Spregovoriti pa bo treba tudi o postopnem dvigu upokojitvene starosti, menijo na ministrstvu za delo.

Profimedia
Pogovoriti se bo treba tudi o postopnem zvišanju odmernih odstotkov za izračun pokojninske osnove v obdobju od leta 2026 do 2030.
Vlada po Juvanovih besedah načrtuje, da bo koncept izhodišč za pokojninsko reformo poslala Ekonomsko-socialnemu svetu do junija. Spremembe mora vlada pripraviti do konca letošnjega leta, v DZ pa bodo obravnavane do konca leta 2024, je napovedal.

Pri vprašanju postopnega dviga upokojitvene starosti bo treba posebej nasloviti tiste, ki so kasneje vstopili na trg dela, je na današnji seji odbora DZ za delo pri obravnavi predloga pokojninske novele SDS povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.

Nadalje se bo treba po njegovih besedah pogovoriti o višanju najnižje pokojninske osnove na 80 ali 82 odstotkov povprečne plače in morda o postopnem znižanju najvišje pokojninske osnove, pa tudi o širitvi obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja na vse zaposlene, ne le na zaposlene v javnem sektorju. Spregovoriti bo treba tudi o postopnem dvigu upokojitvene starosti, menijo na ministrstvu.

V okviru priprave reforme pa naj bi bila na mizi tudi vprašanja, ki se nanašajo na dvig osnove za plačilo prispevkov za samozaposlene in na podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove s 24 let na celotno obdobje zavarovanja, pri čemer bi bila mogoča izključitev let, ki so za zavarovanca najmanj ugodna.

Juvan je dopustil možnost, da bodo razpravljali o odpravi zgornje meje pri plačevanju prispevkov samozaposlenih in o dvigu najnižje osnove za plačilo prispevkov, ki je zdaj 60 odstotkov povprečne plače.

Prav tako naj bi bilo izpostavljeno vprašanje postopnega višanja prispevnih stopenj. Pri tem je Juvan spomnil na razpravo predsednika odbora Mihe Kordiša iz Levice, ki je opozoril, da delodajalci od 90. let vplačujejo manj v pokojninsko blagajno od delojemalcev.

Nenazadnje naj bi govorili o širitvi virov financiranja pokojnin na prispevke iz kapitala ali z uveljavitvijo davka na robote, o poenotenju dob in o večji preglednosti financiranja pokojninskega sistema, pa tudi o tem, da bi bili upravičenci do varstvenega dodatka tudi stanovalci domov za starejše.

Državni sekretar je na koncu spomnil, da bo treba prenoviti še invalidsko zavarovanje.