O trenutnih razmerah v slovenskem javnem zdravstvu, spornem dopolnilnem zavarovanju, pomanjkanju družinskih zdravnikov in tudi rešitvah, ki jih ponuja civilna iniciativa Glas ljudstva, katere del je, je pred dnevi v intervjuju za naš časnik Novice Svet24 spregovoril nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Keber je med drugim poudaril, da »javno zdravstvo ni pred zlomom,« in da je »govorjenje o zlomu voda na mlin tistih, ki hočejo privatizirati zdravstvo.« Kritičen je bil tudi do ambulant za neopredeljene bolnike in ministrstva za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan.
Na Kebrove navedbe v intervjuju se je s pismom zdaj odzval predsednik sindikata PRAKTIK.UM Igor Muževič, ki ga je zbodla predvsem njegova naslednja izjava: »Ali drug primer. Družinski zdravniki se že vsaj zadnjih pet let borijo, da bi se njihove nepotrebne administrativne obremenitve zmanjšale, vendar se to ne zgodi. Na koncu si izborijo znižan normativ, zaradi katerega je danes sto trideset tisoč bolnikov brez zdravnika. Zakaj niso stavkali, da bi se jim zmanjšale administrativne obremenitve? Zakaj se na koncu vse konča pri denarju?«
Vedno se borijo za razbremenitve
Kot je v pismu, ki ga je naslovil na Kebra, poudaril Muževič, ni mogoče pričakovati, da bodo »zdravniki družinske medicine kadarkoli sprejeli vaše poglede kot dobronamerne, ko pa znova in znova v medije pošiljate dokazljivo neresnična sporočila.« Po navedbah Muževiča »ugotovitev«, da zdravniki družinske medicine ne stavkajo zaradi administrativnih obremenitev, ne drži, saj da so do izbruha pandemije »vsako leto poskušali doseči spremembe z vsemi možnimi oblikami protestov, tako organiziranih kot spontanih na terenu.« Njihov namen je bil vedno razbremenitev, tudi administrativna, ne pa boj za višje plače, je poudaril ter dodal, da so bile »administrativne razbremenitve vselej povsem na vrhu zahtev.«
»Tehnično res ne stavkamo. Tudi nikoli nismo. Ker to v osnovnem zdravstvu ni zakonito mogoče. Ne za plače, ne za delovne pogoje,« je zaključil ter opozoril še dva primera iz preteklosti, in sicer na zahteve kranjskih zdravnikov iz leta 2019 in peticijo proti uničenju družinske medicine iz leta 2013.
Zahteve kranjskih zdravnikov iz leta 2019
V roku enega do treh mesecev:
zagotovitev takšnih razmer za delo, da bo družinska medicina spet postala privlačnejša za mlade zdravnike, ki se danes le še redko odločijo za to specializacijo. V tem sklopu je nujna tudi uvedba le enega popoldanskega turnusa na teden.
Temeljita administrativna razbremenitev specialistov družinske medicine. Najprej je treba doreči nabor storitev, ki jih lahko izvajajo druge službe – na primer urejanje povračila potnih stroškov na izpostavah ZZZS ali, denimo, predpisovanje medicinskih tehničnih pripomočkov pri napotnih specialistih, medtem ko bi za nadaljnje tovrstne postopke skrbele bodisi referenčne medicinske sestre bodisi referenti ZZZS.
Kratkotrajne bolniške staleže (do tri dni) naj bi uredili v razmerju med zaposlenim in delodajalcem, po vzoru razvitih evropskih držav, z uvedbo plačanega bolniškega staleža za akutna in kratkotrajna bolezenska stanja.
Informacijska tehnologija, ki je ahilova peta slovenskega zdravstva in kot taka zdravnikom otežuje in zapleta njihovo delo, namesto da bi jim bila v pomoč, mora v skladu z zahtevami družinskih zdravnikov začeti slediti njihovim potrebam. Treba je zagotoviti čim bolj nemoteno delovanje informacijske tehnologije, kjer so redne prekinitve še vedno stalnica.
V roku treh do šestih mesecev:
prenos pristojnosti za urejanje bolniškega staleža nosečnic na izbranega ginekologa in prenos vodenja bolniških staležev, daljših od meseca dni, na specialiste medicine dela in imenovane zdravnike ZZZS. V obeh primerih izbrani osebni zdravnik lahko ostane konzultant.
Prenos urejanja pravic, vezanih na zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – uveljavljanje pravic do opredelitve in pripoznanja telesne okvare in invalidnosti – na specialiste medicine dela in na imenovane zdravnike zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri čemer izbrani osebni zdravnik lahko ostane konzultant.
Peticija proti uničenju družinske medicine iz leta 2013, v kateri so od vlade zahtevali:
- ureditev zakonodaje, ki bo omogočala našim družinskim zdravnikom strokovno delo;
- takojšnjo odpravo poplave birokratskih opravil;
- 3 dni bolniškega staleža brez obiska osebnega zdravnika;
- prepoved opravljanja hkratnega dela zdravnika na dveh ali več delovnih mestih;
- pospešeno zaposlovanje specializantov družinske medicine, ker jih v naslednjih letih potrebujemo najmanj 750;
- ureditev urgentne službe;
- urejeno, zadostno in pregledno financiranje naših osebnih zdravnikov;
- vzpostavitev pravega partnerskega odnosa med izvajalci zdravstvenih storitev in ZZZS.
