Napovedana vložitev pobude za ustavno presojo ni presenečenje, saj so jo nasprotniki sprememb zakona napovedovali še pred referendumom. Avbelj je v časniku Finance slaba dva tedna pred referendumom zatrdil, da je novi zakon o RTV očitno protiustaven na več mestih. »Vsakdo, ki v tej državi da karkoli na standarde ustavne demokracije, ki smo se jim zavezali leta 1991, ne glede na svojo svetovnonazorsko prepričanje in politično ali kakršnokoli drugo oportunost, bi moral glasovati proti zakonu o RTV,« je zapisal v kolumni.
Po njegovi oceni je kršitev ustave predstavljal že sam postopek, saj je bila novela zakona v državnem zboru sprejeta po nujnem postopku. Novela naj bi kršila tudi načelo zaupanja v pravo, saj predvideva prenehanje mandatov članov programskega sveta, nadzornega sveta, generalnega direktorja, direktorja radia in direktorja televizije.
»Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da imenovanja za poslovodsko ali vodilno funkcijo z določitvijo mandata in z zakonsko predvideno možnostjo predčasne razrešitve ni mogoče šteti za pridobljeno pravico, ki jo ustava v drugem odstavku 155. člena varuje pred posegi zakonodajalca,« je na njegove navedbe odgovorila Pravna mreža za varstvo demokracije. Slednja je skupaj z medijskimi strokovnjaki tudi pripravila izhodišča za novelo o RTV.
Če bo ustavno sodišče sprejelo pobudo za oceno ustavnosti novele zakona o RTV Slovenija, bi do končne odločitve lahko preteklo več let. Glede na težke sodne mline bi se lahko zgodilo, da bo vodstvo RTV v skladu z novelo razrešeno, kasneje pa bi ustavno sodišče zakon razveljavilo, kar pomeni, da bi bila tudi razrešitev vodstva nezakonita.
RTV že plačevala odškodnine zaradi nezakonite razrešitve
Poleg zajetne odpravnine bi lahko tako vodstvo v žep pospravilo tudi odškodnino zaradi nezakonite izgube zaposlitve. Z nezakonitimi kadrovskimi potezami imajo sicer na Kolodvorski ulici že nekaj izkušenj.
Aktualna predsednica republike Nataša Pirc Musar je odškodnino prejela leta 2017. Boj s sodnim mlini je trajal tri leta. Spomladi leta 2014 se je Pirc Musarjeva pred zaključkom svojega drugega mandata informacijske pooblaščenke prijavila na razpis za generalno direktorico RTV Slovenija.
Kljub temu da jo je programski svet RTV Slovenija imenoval, mesta nikoli ni zasedla. Programski svet jo je aprila 2014 v tretjem krogu glasovanja s 15 glasovi od 29 izbral za generalno direktorico. Za izvolitev je sicer potrebovala najmanj 15 glasov. Državni zbor je kmalu za tem zaradi neizpolnjevanja pogojev razrešil dva programska svetnika, zaradi česar so imenovanje Pirc Musarjeve razveljavili in vrnili v ponovno glasovanje, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja pa so imenovali dotedanjega vršilca te funkcije Marka Fillija. Pirc Musarjeva se je poslužila sodnih poti in na koncu zmagala.
Leta 2016 je višje sodišče razsodilo, da je bila razveljavitev njenega imenovanja nezakonita. Zaradi izgubljenih plač in povzročitve duševne bolečine je od RTV zahtevala dobrih 215 tisoč evrov odškodnine. Po pogajanjih sta obe strani konec leta dosegli sodno poravnavo, v okviru katere se je RTV Slovenija zavezala k izplačilu odškodnine Pirc Musarjevi v višini 70 tisoč evrov.
Razrešitev direktorice TV Slovenija še na sodišču
Najnovejši primer domnevno nezakonitih kadrovskih potez je odpoved nekdanji direktorici TV Slovenija Nataliji Gorščak. Delovno in socialno sodišče je septembra letos ugotovilo, da je bil sklep o razrešitvi Gorščakove, ki ga je sprejel generalni direktor RTV Slovenija Andrej Grah Whatmough, nezakonit, zato ga je razveljavilo.
Sodba še ni pravnomočna, saj se je vodstvo RTV Slovenija nanjo pritožilo, medtem ko je Gorščakova zaposlitev izgubila pred letom in pol. Do odločitve višjega delovnega sodišča tako TV Slovenija še vedno vodi Uroš Urbanija, nekdanji direktor vladnega urada za komuniciranje pod prejšnjo vlado Janeza Janše.
...........
Več kot milijon za odpravnine
Generalni direktor Andrej Grah Whatmough in vodji dveh sindikatov Tom Zalaznik in Peter Kosmač so v začetku decembra podpisali aneks h kolektivni pogodbi, ki uveljavlja občutno višje odpravnine za dve skupini zaposlenih. »Prvi so tisti, ki bodo izgubili svoje funkcije in zapustili RTV, ti dobijo do 20 osnovnih plač. Drugi pa so tisti, ki bodo samo izgubili svoje funkcije. Preostali bodo v službi na RTV, njim pripada do sedem osnovnih plač,« so zapisali stavkajoči novinarji RTV Slovenije na spletni strani Tukajsmo.info. Vodstveni kader, med katere spadata tudi predsednik programskega sveta Peter Gregorčič in direktor TV Slovenije Uroš Urbanija, bi tako lahko v primeru predčasne razrešitve prejel med 80.000 in 100.000 evri bruto. »Glede na skupno število upravičencev do odpravnin (točen znesek je težko izračunati, saj se ne ve, kdo bo ostal na RTV in kdo ne), bo znesek krepko višji od milijona evrov,« so zapisali stavkajoči novinarji RTV Slovenije na spletni strani Tukajsmo.info.
