samo subvencije ne zaležejo

Na ravni izpred treh let bomo šele leta 2026, Albanija nas je prehitela po desni

J.P.
15. 11. 2022, 19.02
Deli članek:

V Sloveniji letalski potniški promet po epidemiji in stečaju Adrie Airways okreva počasi. Ključnega pomena pa je, da ostanemo vključeni v globalne tokove.

Bobo
V poletni sezoni 2019 je bilo ljubljansko letališče povezano z 29 rednimi destinacijami, v poletni sezoni 2022 pa z 19.

Po podatkih evropske organizacije za upravljanje zračnega prometa Eurocontrol je v Evropi domala ni države, kjer bi letalski promet okreval tako slabo kot v Sloveniji. Številke, ki zajemajo tako prilete kot odlete v tem letu, so precej pod tistimi iz leta 2019.

Če izvzamemo Ukrajino, kjer divja vojna, je od nas slabša le še Latvija.

Na ministrstvu za infrastrukturo postrežejo s podatki Eurostata. V lanskem letu je upad potniškega prometa v Sloveniji v primerjavi z letom 2019 znašal 83,3 odstotka – povprečje v Evropski uniji je 73,3 odstotka. Slovenija je torej zabeležila največji upad med vsemi državami Evropske unije.

Po podatkih Mednarodnega združenja letalskih prevoznikov je bilo novembra 2021 v Evropi za 25 odstotkov manj letov kot leta 2019 ter le 54 odstotkov destinacij.

Svoje je naredila epidemija novega koronavirusa, a Slovenija v letošnjem letu še vedno ostaja na dnu lestvice evropskih držav po okrevanju letalskega prometa, ob čemer na ministrstvu za infrastrukturo pripomnijo, da to ne drži za prelete, "saj je v tem segmentu že skoraj enak nivo prometa".

Če povzamemo njihov oris trenutne situacije: Slovenija je avgusta imela še vedno 42 odstotkov manj letov kot avgusta 2019. Takrat je bilo rednih destinacij z ljubljanskega letališča 29, v letošnjem letu 19. Od destinacij, ki jih je upravljal nacionalni letalski prevoznik Adria Airways, do tega trenutka še niso nadomeščene linije za København, Prago, Prištino, Skopje, Sofijo, Tirano in Dunaj.

"Letalski promet v Sloveniji bo raven izpred treh let po ocenah Združenja za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije dosegel šele v letu 2026. Kot glavni razlog prepočasnega okrevanja izpostavljajo pomanjkanje letalskih povezan," so nam povedali.

Covid-19 in Adria Airways

Ljubljana - Amsterdam (Transavia) – število letov manjše kot pred pandemijo (trenutno samo trije tedenski leti), skupaj šest tedenskih letov manj kot pred pandemijo zaradi stečaja Adrie Airways,
Ljubljana – Bruselj (Brussels Airlines) – opravlja štiri tedenske lete, pred pandemijo ni letel na ljubljansko letališče, ko je Adria Airways opravljala trinajst letov tedensko,
Ljubljana – Frankfurt (Lufthansa) – opravlja štirinajst tedenskih letov, pred pandemijo ni letela na ljubljansko letališče, ko je Adria Airways opravljala enaindvajset letov tedensko,
Ljubljana – München (Lufthansa) opravlja sedem tedenskih letov, pred pandemijo ni letela na ljubljansko letališče, ko je Adria Airways opravljala štirinajst tedenskih letov,
Ljubljana – Paris (Air France in Transavia France) – opravljata trinajst tedenskih letov, pred pandemijo jih je Air France opravljala deset tedensko, ko je Adria Airways opravljala devet tedenskih letov,
Ljubljana – Zürich (Swiss) – opravlja sedem tedenskih letov, pred pandemijo ni letela na ljubljansko letališče, ko je Adria Airways opravljala tri dnevne lete, torej 21 tedensko.
Opomba: Številke so se z zimskim voznim redom še poslabšale.

Nazaj k epidemiji. "Obseg letenja tujih letalskih prevoznikov tako v Slovenijo in iz Slovenije je bil v času od nastopa epidemije covida-19 do danes odvisen predvsem od sproščanja omejitev pri prehodih meja in drugih restriktivnih ukrepov v posameznih državah glede na epidemiološko sliko receptivnega in emitivnih trgov, s tem pa je močno povezano tudi povpraševanje po letih."

In k Adrii. "V Sloveniji se dodatno soočamo z edinstveno situacijo izgube dolgoletnega nacionalnega prevoznika Adrie Airways v letu 2019, ki je prepeljal približno polovico vseh potnikov na ljubljanskem letališču. Slovenija je tako v letalskem potniškem prometu postala povsem odvisna od tujih letalskih prevoznikov. V Sloveniji še vedno nimamo nacionalnega letalskega prevoznika, kar je tudi eden od razlogov, da se soočamo z zelo počasnim okrevanjem letalskega potniškega prometa." Letalski prevozniki so se lani in predlani le postopoma vračali na mednarodno letališče Jožeta Pučnika Ljubljana, potem ko so bili turistični tokovi v času prepovedi opravljanja letalskih letov povsem zaustavljeni.

Posledica stečaja Adrie Airways je tudi zmanjšana letalska povezljivost z Balkanom. "Verjetnost nadomestitve linij na to področje z drugimi prevozniki je nižja od tistih v Evropski uniji, saj jih je Adria Airways izvajala izključno zaradi transfernih potnikov, ki so potovali z Balkana v Zahodno Evropo," pojasnijo na ministrstvu za infrastrukturo. Seveda pa še vedno ni povsem "nadomeščena povezljivost z največjimi evropskimi osrednjimi letališči, v enem segmentu ni povezav ali pa so frekvence teh letov (na dan ali na teden) nizke in se v zimskem voznem redu celo precej znižujejo".

Vojna in sosedstvo

A stanje ni takšno, kot je, samo iz teh razlogov. Kot povedo na ministrstvu za infrastrukturo, je eden od razlogov "prepoved letenja ruskih letalskih prevoznikov v Evropsko unijo, saj bi bila brez ukrajinsko-ruskega konflikta Ljubljana z Moskvo povezana predvidoma večkrat tedensko. Iz istega razloga še ni ponovno vzpostavljena linija Ljubljana – Helsinki. Drugi problem, ki ga je čutiti na evropskem trgu, pa je nezadostno število posadk, kakor tudi razpoložljivost letal".

Na obstoječe stanje še dodatno vpliva bližina večjih letališč, ki imajo direktne letalske povezave, kar pomeni krajše, ugodnejše in bolj udobno potovanje.

Izvzeti iz globalnih tokov

Je stanje zaskrbljujoče? Kako ga izboljšati? "Za Slovenijo je vitalnega pomena, da je vključena v globalne tokove. Kot izvozno usmerjeno gospodarstvo lahko konkuriramo samo tako, da smo tudi fizično prisotni na svetovnih trgih, kar nam zagotavljajo ravno redne in zanesljive letalske linije. Dobre letalske povezave pa so še toliko bolj pomembne za turistični sektor, saj želimo v Slovenijo privabiti čim več tujih gostov iz bolj oddaljenih trgov. Ta segment predstavlja velik pomen tudi za kongresni turizem."

Stanje je mogoče do neke mere izboljšati z državnimi subvencijami, pojasnijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je z razpisoma v skupnem znesku 5,5 milijona evra (od tega 3,7 milijona evrov v okviru prvega javnega razpisa) podprlo letalske prevoznike, "ki so ohranili in okrepili lete v Slovenijo". Sredstva je prejelo 11 letalskih prevoznikov: Brussels Airline, Turk Hava Yollari, Swiss International Air Lines, Air Serbia, Tomontenegro, Lufthansa, Air France, Wizzair, LOT Polish Airlines, Flydubai, EasyJet Airline Company. "Z objavljenima razpisoma smo uspeli vsaj do neke mere ohraniti obstoječe redne mednarodne letalske linije, spodbuditi ponovno vzpostavitev rednih letalskih linij prevoznikov, ki so zaradi posledic pandemije že prenehali leteti v Slovenijo, ter k letenju v Slovenijo spodbuditi tudi nove letalske prevoznike," kot je Flydubai.

Temu so na ministrstvu za infrastrukturo pristavili, da bi bil potreben dodatni kratkotrajni ukrep, in sicer "subvencioniranje dodatnih novih linij, vključno s povečanjem frekvenc, na najbolj pomembne destinacije za naše gospodarstvo in turizem". Sicer pa je primarni kratkoročni cilj "ohraniti obstoječe redne mednarodne letalske linije in vzpodbuditi vzpostavitev novih, dodatnih rednih letalskih linij oziroma destinacij".

Nekaterim gre

Če se vrnemo na številke Eurocontrola, ta rast beleži le v štirih državah, in sicer Albaniji, Armeniji, Bosni in Hercegovini ter Grčiji. V slednji je rast enoodstotna, v Albaniji pa kar 38-odstotna (v Armeniji je 29-, v Bosni in Hercegovini 13-odstotna). Če bi na ministrstvu za infrastrukturo ugibali, zakaj je temu tako, kakšen bi bil odgovor? Mar tam delajo kaj drugače? "Eden od razlogov za take razlike je, da je bila letalska povezljivost prekinjena predvsem na linijah s prostora Balkana kot posledica stečaja Adrie Airways. Prav tako je eden od razlogov tudi število ekonomskih migrantov, ki prihajajo iz teh dežel v države Evropske unije in drugod po svet, ki je neprimerno večje, kot je število ekonomskih migrantov iz Slovenije."

Subvencije le delno učinkovale

Destinacije, ki jih je upravljala Adria Airways in ki še niso bile nadomeščene, smo že našteli. A do leta 2019 so bile v voznem redu ljubljanskega letališča še druge, ki prav tako še niso nadomeščene: Berlin zaradi nizke donosnosti, Düsseldorf zaradi stečaja prevoznika, London Stansted zaradi zaprtja baze prevoznika ter Manchester zaradi stečaja prevoznika. Še ena primerjava: v poletni sezoni 2019 je bilo ljubljansko letališče povezano z 29 rednimi destinacijami, v poletni sezoni 2022 pa z 19.

Zmanjšana zračna dostopnost se odraža tudi na turističnem izkupičku Slovenije in manjši mobilnosti pri poslovnih potovanjih – po besedah ministrstva za infrastrukturo je MICE segment (srečanja, konference, razstave ipd.) v Sloveniji zaradi tega nekonkurenčen na mednarodnem trgu.

Prej omenjene državne subvencije letalskim prevoznikom v letih 2021 in 2022 so le delno učinkovale, pravijo na ministrstvu za infrastrukturo. "Za dolgoročno rešitev omenjene problematike so v pripravi tudi aktivnosti za izdelavo analiz povezljivosti, tako s prometnega kakor tudi ekonomskega vidika, ki bodo tudi osnova za določitev dolgoročnih ciljev zagotovitve ustrezne letalske povezljivosti."