V Hrastovcu že več kot dvesto »neželenih dogodkov«

Več poskusov uboja, skupila jo je celo direktorica

Senka Dreu
3. 11. 2022, 06.00
Deli članek:

Socialnovarstvenega zavoda (SVZ) Hrastovec se v javnosti drži sloves ustanove, v kateri bivajo nevarne osebe s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju, človeško domišljijo pa samo še dodatno buri okolje mogočnega gradu, v katerem zavod domuje.

Senka Dreu
Socialno varstveni zavod (SVZ) Hrastovec

Vse skupaj je seveda še kako povezano s stigmo o duševnem zdravju, o katerem še zmeraj premalo govorimo, ker se tega sramujemo, a Petra Hameršak, strokovna vodja zavoda, opozarja, da v družbi niso stigmatizirani samo stanovalci, ampak tudi zaposleni v zavodu. Ugotavlja, da Hrastovec velja za »zadnjo postajo v sistemu socialnega varstva za vse ranljive odrasle osebe, ki jih je sistem zavrgel«, obenem pa obžaluje, da se v javnosti pojavlja le takrat, ko se v zavodu zgodijo incidenti.

Policija: »Incidentov ni veliko«

Žal je tudi tokrat tako – v začetku meseca se je na varovanem oddelku znova zgodil incident, ko je stanovalec napadel sostanovalca, nato pa še zaposlenega, ki je poskušal posredovati. »Res je, prišlo je do napada, ki smo ga nemudoma prijavili policiji, napadalca pa odpeljali na psihiatrično zdravljenje. Več o dogodku zaradi varovanja podatkov posebej zaščitenih oseb ne morem razkriti,« je povedal direktor zavoda Aleksander Gungl.

Koliko je takšnih primerov nasilja v slovenskih socialnovarstvenih zavodih in ali hrastovški res izstopa, smo želeli preveriti na Generalni policijski upravi (GPU), vendar je njen tiskovni predstavnik za področje kriminalitete Drago Menegalija zgolj ponovil že večkrat povedano, da policija statistično tovrstnih podatkov ne vodi, ne skupaj za različne tipe zavodov ne posebej za socialnovarstvene zavode. »Izkustveno pa lahko povemo, da ti dogodki niso pogosti,« ugotavljajo na GPU.

Vzglavnik kot glavno orožje

Očitno pa ocena mož v modrem ne drži, še posebej ne za SVZ Hrastovec, saj smo samo mediji v zadnjih nekaj letih večkrat poročali o poskusih uboja, ki so si med seboj zelo podobni. Spomnimo, da so se leta 2020 na varovanem oddelku SVZ Hrastovec zgodili kar trije poskusi uboja in takoj po novem letu še eden, na odprti enoti pa je bil napaden delavec zavoda. Nasilneži so svoje žrtve praviloma poskušali zadušiti, za »orožje« jim je v večini primerov služil vzglavnik. Na srečo nobenemu od njih dejanja ni uspelo dokončati, pa vendar tovrstni incidenti opozarjajo, da varovanci in zaposleni v zavodu niso dovolj varni.

Kot pravijo zaposleni v zavodu, ki ne želijo biti imenovani, je stanovalec v koroškem zavodu pred kratkim pretepel celo direktorico. Zaželeno je sicer, da so zaposleni na varovanih oddelkih moški, da lahko fizično nadvladajo agresivnega stanovalca, a je zaradi vse večjega pomanjkanja kadra to vse težje zagotoviti.

Prav skrb vzbujajoča pa je informacija ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da so letos v Hrastovcu na varovanih oddelkih zabeležili že več kot 200 neželenih dogodkov. »Po zadnjem napadu, natančneje od 14. oktobra dalje, smo za zagotovitev varnosti zaposlenih in drugih stanovalcev ponovno uvedli varovanje, kar pomeni, da so v zavodu čez noč, med 20. in 7. uro, najeli varnostnika,« pravi Gungl, pri tem pa poudarja, da je varnostnik lahko prisoten na območju celega zavoda, ne pa neposredno na varovanem oddelku.

Ko si napaden, si sam

Sodelovanje z varnostno službo, dodaja, pride v poštev samo v izrednih primerih, ko gre za obravnavo stanovalca, pri katerem je tveganje za ponovitev agresivnega vedenja izredno veliko, saj takšen način podpore stanovalcem in delavcem ni v usmeritvah izvajanja psihosocialne podpore. Predvsem na »zaprtih« oddelkih je torej stanovalce zavoda in zaposlene težko obvarovati pred agresivnimi sostanovalci. Več nasilja opažajo, kadar imajo težave s prezasedenostjo prostorov, saj sodišča izdajo odločbe za namestitev v Hrastovec ne glede na to, ali je v njem v tistem trenutku dovolj prostora ali ne. Premalo prostora za bivanje pa samo povečuje stiske in napetosti med stanovalci. Za večjo varnost so zato poskrbeli tudi z namestitvijo kamer, a te so seveda samo v javnih prostorih, in z nakupom pagerjev, s katerimi lahko prikličejo kolege, če potrebujejo pomoč. Toda v tistih začetnih sekundah, ko se zgodi incident in se je treba neposredno odzvati, zaposleni še vedno ostajajo sami in v veliki stiski. »Pri nas naj bi bivali ljudje, ki jim nadomeščamo dom in ki imajo velike težave v duševnem zdravju ali razvoju. Žal nismo dovolj pripravljeni na to, da nekateri potrebujejo bolj strukturirano in varno okolje, ker zaradi bolezni, težav, specifičnih vedenjskih oblik ogrožajo tudi druge. In morajo zato biti drugače obravnavani,« opozarja Hameršakova.

Hrastovec največji, a najbolj obremenjen in kadrovsko podhranjen

SVZ Hrastovec je poseben socialnovarstveni zavod in eden od petih tovrstnih v Sloveniji, a s skoraj 700 uporabniki največji med vsemi. V drugih imajo na varovanih oddelkih od 10 do 12 oseb, v Hrastovcu jih je 48, v vseh pa so težave zaradi pomanjkanja kadra.

»Zavedamo se problematike, zato smo z namenom krepitve kadrovske strukture letos sprejeli nove standarde in normative, ki se bodo v posebnih socialnovarstvenih zavodih do leta 2030 povečali za 30 odstotkov glede na trenutni obseg zaposlitev,« obljubljajo na ministrstvu.